Vidre v starem mestnem jedru?! Mechelenova prizadevanja za ponovno povezanost ljudi, živali in rastlin ob reki Binnendijle

Mesto Mechelen v Belgiji ponovno premišljuje, kaj pomeni biti naravi prijazno mesto. V okviru projekta WATSUPS se ne lotevajo zgolj povezav med javnimi prostori med uličnim nivojem in reko Binnendijle, ki je podvržena plimovanju in teče skozi središče mesta, ampak se tudi sprašujejo, kaj pomeni srednjeveško mestno jedro narediti prijazno za življenje ljudi in drugih vrst?

Poleg temeljnih načel, ki so jih zastavili z državjansko skupščino WATSUPS (več o tem si preberete tukaj in poslušate epizodo podkasta) bodo sledili tudi izsledkom nedavne študije o biotski raznovrstnosti, ki dodaja še eno plast zahtev za prenovo območja. Študija je identificirala 16 ključnih vrst, katerih potrebe, vedenje in zahteve bodo usmerjale preobrazbo mesta ob reki. Projekt WATSUPS sprejema pomembne ukrepe za uskladitev lokalnih ambicij mesta Mechelen z evropskimi cilji na področju biotske raznovrstnosti in ozelenjevanja mest. S tem se uveljavlja kot pionirsko mesto, ki trenutno oblikuje skupno prihodnost za vse vrste.

Narava se ne ustavi na meji mesta

Kriza biotske raznovrstnosti ni deležna tolikšne pozornosti kot podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, čeprav se biotska raznovrstnost zmanjšuje bolj kot kadarkoli v človeški zgodovini. Ta izguba ogroža ekosisteme, ki so osnova za blaginjo, od hrane in varne oskrbe z vodo do uravnavanja podnebja.

Ko razmišljamo o biotski raznovrstnosti, si pogosto predstavljamo oddaljene kraje, na katere človek še ni vplival. V resnici pa tudi urbana območja skrivajo presenetljivo bogastvo živalskih in rastlinskih vrst. Mnoge vrste so dobro prilagojene na mestne razmere, na primer sokoli, rastline, ki rastejo na zidovih, in opraševalci v mikrohabitatih, ki jih ustvarja zelena infrastruktura. Mestna raznovrstnost je dinamična, odporna in vse pomembnejša pri soočanju z globalnimi izzivi, a jo ogrožata razdrobljenost naravnih območij in pomanjkanje povezanosti, ki ostajata ključna izziva za njeno ohranjanje.

V zadnjih letih so razprave o naravi v mestih pridobile na pomenu, kar potrjujejo številne globalne in evropske zaveze, od državnih politik do urbanih strategij. Povečanje kakovosti in povezanosti zelene in modre infrastrukture ter zagotavljanje načrtovanja, ki vključuje biotsko raznovrstnost, sta postala osrednja cilja urbanih politik po svetu.

Mesta lahko odločilno prispevajo k reševanju krize biotske pestrosti, saj ukrepi za uspevanje/dobrobit narave v mestih hkrati izboljšujejo kakovost življenja prebivalcev, vključno z javnim zdravjem, družbeno kohezijo do prilagajanja na podnebne spremembe., zato bi biotska raznovrstnost morala biti temelj vsake trajnostne urbane prihodnosti.

Binnendijle: povezovanje narave skozi središče Mechelna

Vizije mesta Mechelen ni enostavno uresničiti (o izzivih si lahko več preberete v nadaljevanju članka): Preobrazba reke Binnendijle v zeleno-modri koridor, ki povezuje naravna območja zunaj mesta. Projekt WATSUPS vzpostavlja dostop do vode na več ključnih mestih z različnimi možnostmi rabe za prebivalce Mechelna, vključno z živalmi in rastlinami. Cilj je oblikovati varen prehod in bivalni prostor za živali in rastline v mestu. Poleg večjih obnovitvenih del na različnih lokacijah so pomembni tudi navidez majhni ukrepi, kot je obnova historičnih nabrežnih zidov, saj so ti dragoceni habitati za rastline in gnezdišča za ptice. Preobrazba reke Binnendijle ni namenjena le ljudem,, ampak tudi vsem drugim živim bitjem.

Vizija Binnendijle: dom za vidre, netopirje, vodomce, kuščarje, jegulje, stenske praproti in divje čebele

Po izvedbi projekta bo reka delovala kot ekološki koridor skozi mesto, ki bo koristil številnim vrstam sesalcev, žuželk, plazilcev, rib in rastlin. Vsaka izmed njih ima posebne ekosistemske potrebe, še posebej v gosto pozidanem mestu.

Da bi zagotovili, da se poleg ljudi tudi druga živa bitja ob reki počutijo kot doma in jo bodo uporabljala kot povezovalno pot med naravnimi habitati, so v študiji biotske raznovrstnosti WATSUPS opredelili 16 ciljnih vrst, ki jih je treba vključiti v projekt. Vsaka od njih ima posebne potrebe, od virov hrane, zavetja, do pogojev za razmnoževanje in varnost, ki jih je treba zagotoviti vzdolž reke. Študija usmerja dejavnosti projekta WATSUPS, vključno z oblikovanjem različnih projektnih lokacij. Priporočila za ciljne vrste vključujejo:

• mestne lastovke – za gradnjo gnezd potrebujejo blatne luže v oddaljenostiod 100 do 200 m,
• jegulje – potrebujejo zadostno število skrivališč ob obnovljenih brežinah z vodnimi rastlinami in podvodnimi strukturami,
• vidre – potrebujejo varen prehod skozi mesto po vodnem omrežju (govori se, da se ob sobotah običajno izogibajo nakupovalnim ulicam),
• netopirje – potrebujejo območja z malo svetlobnega onesnaženja na lovnih območjih in stare drevesne dupline za dnevni počitek,
• divje čebele – potrebujejo zelene koridorje z avtohtonimi rastlinami za nabiranje nektarja,
• kuščarje – radi imajo obnovljene zidove historičnih zgradb in sončne površine, kjer se lahko sončijo,
• stenske praproti – pri obnovi zidov jim kot material bolj ustreza malta kot cement, obenem pa ne prenašajo agresivnih čistil.

Študija vključuje tudi vse pomembne informacije za načrtovanje območij vzdolž reke in navodila za njihovo vzdrževanje.

 
Študija biotske raznovrstnosti WATSUPS vključuje karto željenega stanja ciljnih vrst v Mechelenu (glej spodaj). Ta opisuje potencialna območja, kjer bi živali in rastline oziroma ciljne vrste lahko našle ustrezne pogoje za življenje, obenem pa opredeljuje ukrepe, ki so potrebni za njihovo vzpostavitev. Opozarja tudi na več korakov, kot so izboljšanje kakovosti vode, izboljšanje ekološke kakovosti ter povezovanje ljudi in narave (več o tem v nadaljevanju).

Skupaj se lahko vsi ti pogoji, ki jih vrste postavljajo za projekte v mestih, zdijo preobsežni, da bi jih lahko upoštevali, a nas klub temu vabijo k ponovnem premisleku – k perspektivi o sobivanju različnih vrst, k povezovanju z »več-kot-človeškim« svetom in k nečemu, kar se zdi, da je človeštvo (vsaj na globalnem severu) pozabilo – ljudje smo del narave in njenega ekosistema.

Zavedanje v praksi: državljanska znanost in igrivo izobraževanje

Vzpostavljanje pogojev za biotsko raznovrstnost v mestu ne zahteva le infrastrukturnih izboljšav. Vidre in drugi »bodoči prebivalci« potrebujejo tudi čisto vodo brez odpadkov in prav zato je povezovanje ljudi z naravo ključnega pomena.

Poleg vzpostavljanja infrastrukturnih povezav med javnimi prostori in vodnimi površinami si mesto Mechelen pri svojih prebivalcih prizadeva ustvariti občutek pripadnosti naravi in »več-kot-človeškemu« svetu, s ciljem ljudi tudi miselno povezati z reko in njeno biotsko raznovrstnostjo. To želijo doseči z organiziranjem privlačnih in igrivih dejavnosti za prebivalce mesta, kar predstavlja pomemben del projekta WATSUPS.

Od poletja 2024 mesto organizira BioBlitz – kratkotrajno raziskovalno akcijo, pri kateri prebivalci popisujejo biotsko raznovrstnost ob reki Binnendijle, z namenom, da v čim krajšem času zabeležijo čim več vrst rastlin, živali, gliv in drugih organizmov. Skupno so prebivalci mesta Mechelen preko aplikacije ObsIdentify opazili in zabeležili 669 vrst, med katerimi je bilo skoraj 200 vrst zabeleženih prvič. Letos bo BioBlitz doživel svojo drugo izvedbo, ki bo prebivalce ponovno povabila k sprehodu ob reki z odprtimi čuti v vlogi državljanskih znanstvenikov.

Za mlajše (in tiste, kot je avtor tega članka), ki imajo radi bingo, je na voljo Dijle Bingo – preprosto izobraževalno orodje za mlade. Cilj je opaziti živali in rastline ter tudi človeške artefakte (na primer odpadke) in jih prečrtati na bingo kartončkih. Ko dosežete bingo, lahko obiščite ekipo Mestne občine Mechelen na enem od njihovih javnih dogodkov in prejmete tetovažo neuradnih maskot projekta: race Germaina in čaplje Oscarja. Tetovaže so začasne, če vas skrbi za dobrobit otrok.

Te dejavnosti odražajo ambicijo mesta, da ponovno definira svoj odnos do narave, kjer biotska raznovrstnost ni »le« zaščitena, ampak postaja del identitete mesta, ki jo dosega z gradnjo povezav in ozaveščenosti med prebivalci. Mechelen ne gradi ne le habitatov za vidre in druge »več-kot-človeške vrste«, temveč tudi kulturo skrbi, radovednosti in povezanosti.

Biotska raznovrstnost kot motor mestne preobrazbe

Reševanje krize biotske raznovrstnosti z uvedbo ukrepov po celotnem mestu je lahko za nekatere dovolj prepričljiv razlog, da se naravo vrne mesto, medtem ko drugi morda niso tako »zlahka« v to prepričani, a ne glede na to ima biotska raznovrstnost v mestu številne koristi za mesto in njegove prebivalce, med drugim:

• zdravje in dobro počutje – zelene in modre površine (z različnimi funkcijami) so pomembni za zmanjševanje stresa, zagotavljanje duševnega zdravja in spodbujanje kognitivnega razvoja,
• podnebno odpornost – mokrišča, pokritost z drevesnimi krošnjami in obnovljeni rečni bregovi omilijo učinke toplotnih otokov ter zmanjšujejo tveganja poplav zaradi neurij, s čimer mesto Mechelen postaja bolj odporno na vplive podnebnih sprememb,
• izobraževanje in vključevanje javnosti – lokalna biotska raznovrstnost v mestih predstavlja osnovo za državljansko znanost, krepi učenje v šolah, spodbuja znanje o okolju in gradi povezanost z naravo, kar je ključnega pomena za skrbništvo nad okoljem,
• družbeno vključenost – zasnova mesta, ki je prijazna do biotske raznovrstnosti, lahko pomaga zagotoviti dostop do koristi okolja v socialno manj podprtih soseskah in tako zmanjšuje okoljske in družbene neenakosti. Projekti, kot je WATSUPS, ki jih soustvarjajo skupnosti, spodbujajo občutek lastništva in spodbujajo vključujoče soustvarjanje mesta,
• ekonomsko in estetsko vrednost – narava v mestih in premišljena zasnova lahko pritegneta različne ljudi in podjetja v mesto in njegove soseske ter prineseta nove gospodarske priložnosti. V takšnih projektih sicer obstaja tveganje zelene gentrifikacije, ki jo projektna ekipa v Mechelenu zavestno preprečuje (več o tem v naslednjem analitičnem članku WATSUPS).

Vidre v starem mestu? Ne tako hitro!

Preden lahko v mestu Mechelen opazimo vidre, ki uporabljajo prehode ob reki, je treba znotraj projekta WATSUPS in širše opraviti veliko dela. Ukrepi in dejavnosti za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki na papirju zvenijo odlično, se pogosto srečajo z realnostjo urbanega življenja in Mechelen pri tem ni izjema. V prihodnjih mesecih in letih, do zaključka projekta WATSUPS leta 2027, bo delo projektne skupine vključevalo veliko nalog, med drugim:

• zagotoviti, da se zahteve in potrebe bodočih »več-kot-človeških« prebivalcev upoštevajo pri načrtovanju lokacij, vključno z vzpostavitvijo tihih con za živali.
• uravnotežiti interese različnih deležnikov: poleg potreb različnih vrst reka Binnendijle povezuje številne interese deležnikov, kot so lastniki čolnov, organizacijo Flandrijske vodne poti (Flemish Waterways), lastnike avtomobilov ob reki in druge. Projektna upina bo morala združiti različne poglede v projektu WATSUPS in poskrbeti, da so potrebe »več-kot-človeških« prebivalcev upoštevane in varovane,
• izboljšati kakovost vode v reki Binnendijle z vzdrževanjem pretoka, zmanjšanjem ali odpravo izlitja kanalizacije v reko ter rešitvijo problema izpusta čistilnih čolnov,
• povečati ozaveščenost javnosti o vrstah, ki živijo v in ob reki, ljudi miselno povezati z reko z uporabo umetnosti in drugih medijev.

V zadnjih dveh letih trajanja projekta WATSUPS še ostaja veliko dela. Spremljajte portal Porticoza prihajajočo epizodo podcasta o biotski raznovrstnosti in kakovosti vode reke  Binnendijle ter tudi o tem, kako bo WATSUPS preoblikoval reko v ekološki koridor.