Šest slovenskih občin po zgledu Idrije povezalo lokalno skupnost

0
14

Občina Idrija je z izkušnjami, pridobljenimi preko sodelovanja v programu URBACT, uresničila idejo mestne dnevne sobe. S svojo participativno zasnovo in uspešnim delovanjem so bili prepoznani tudi kot URBACT dobra praksa. Svoje izkušnje so nato v letu 2021 in 2022 predali šestim slovenskim občinam, združenim v URBACT pilotnem projektu Pobuda za prenos dobre prakse. Občine Bohinj, Bovec, Ormož, Podlehnik, Radenci in Razkrižje so tako decembra 2022 zaključile proces prenosa dobre prakse mestne dnevne sobe iz Idrije v svoje lokalno okolje.

Gre za pobudo razširjanja dobrih praks URBACT mest na nacionalni ravni. Med šest slovenskih občin je Občina Idrija s koordinacijo IPoP – Inštituta za politike prostora in podporo nacionalne URBACT strokovnjakinje Tine Koler prenašala prakso Platforme za NVO, ki jo je Idrija v okviru URBACT prenosnega omrežja Re-growCity med leti 2018 in 2020 prenesla iz nemškega mesta Altena.

Platforma za NVO odgovarja na več izzivov družbenega nazadovanja kot so socialna izključenost, osamljenost, beg možganov ter pomanjkanje občutka pripadnosti in skupnostnega duha. V Alteni je platforma nevladnih organizacij osredotočena predvsem na povezovanje prostovoljskih organizacij. Idrija je platformo razširila – vključuje tudi organizacije, skupine in pobude, ki se ne ukvarjajo le s prostovoljstvom in tako pokrivaširši spekter potreb. V Idriji so kot rezultat povezovanja uredili fizični prostor, Mestno dnevno sobo Pr’ Golitu. Zasnovana je kot skupni prostor srečevanja občanov in drugih obiskovalcev, bodisi za druženje in klepet bodisi za organizacijo različnih dejavnosti. Na ta način vsebinsko bogati mestno življenje in prispeva h kakovosti bivanja prebivalcev.

Predstavniki občin, vključenih v Pobudo za prenos dobre prakse, so se v družbi IPoP in nacionalne strokovnjakinje v času trajanja projekta sestali na šestih srečanjih, vsakokrat v eni od občin. V okviru delavnic, vodenih pogovorov, ogledov na terenu in ob sproščenem druženju so oblikovali svoje načrte prenosa dobre prakse ter pridobivali znanja s področja povezovanja lokalnih akterjev, vključevanja javnosti, pridobivanja finančnih sredstev ter komuniciranja, delili izkušnje s kolegi in naslavljali pereča vprašanja. Na polovici svoje poti so predstavili načrte za prenos dobre prakse in jih ob pomoči IPoP ter nacionalne strokovnjakinje še bolje prilagodili potrebam svojega lokalnega okolja. V drugi polovici projekta so zastavljene načrte začeli uresničevati.

Njihovo zaključno srečanje je potekalo v okviru konference Moč povezanih skupnosti v mestih na temo pomena sodelovanja med mesti in civilno družbo za bolj kakovostno življenje v mestih. V okviru okrogle mize sta predstavnici občin Idrija in Bohinj mednarodnemu občinstvu predstavili proces prenosa dobre prakse in njegove rezultate. Strinjali sta se, da je za uresničevanje pobud civilne družbe, kot je mestna dnevna soba, ključno sodelovanje med NVO, lokalno skupnostjo in mesti ter delovanje po načelu »od spodaj navzgor«.

Proces prenosa dobre prakse nekaterih sodelujočih občin je predstavljen tudi v Publikaciji Moč povezanih skupnosti v mestih, ki je v okviru istoimenske konference izšla v sozaložništvu IPoP in organizacije Eutropian

Od spletnih platform do prostorov za druženje

Načrti prenosa občin so se že od vsega začetka med seboj razlikovali, saj je vsaka prepoznala specifične potrebe in potenciale svojega lokalnega okolja. Svoje aktivnosti v okviru prenosa so ob sodelovanju z lokalnimi deležniki in prebivalci prilagodili, vsem pa je bila skupna želja po intenzivnejšem in bolj kakovostnem povezovanju organizacij in prebivalcev v svojih lokalnih skupnostih. Pri aktivnostih jih je navdihovalo načelo, da je le na ta način mogoče graditi močno skupnost, ki se lahko s skupnimi močmi uspešno odzove na izzive današnjega časa.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Foto: Marko Vindiš

V Ormožu je lokalna delovna skupina ugotovila, da imajo v občini že na voljo dovolj prostorov za različna udejstvovanja lokalne skupnosti, a da njihove aktivnosti niso še dovolj prepoznane med prebivalci. Zato so zasnovali spletno platformo, ki virtualno združuje različne prostore v občini, namenjen različnim ciljnim skupinam. Spletna stran, ki jo imenujejo Pridi – Vidi – Idi, je postala stičišče vseh dogodkov v občini in tako podpira obstoječe organizatorje dogodkov, spodbuja nove ter lokalnemu prebivalstvu približuje aktualno dogajanje. Ob zaključevanju projekta so z izvedbo ankete ugotovili, da so zadostili potrebam uporabnikov po preglednih informacijah o dogajanju v občini na enem mestu. Krepi se tudi prepoznavnost mestne dnevne sobe, ki jo različni izvajalci predstavljajo v okviru svojih dogodkov. Uspešen zagon Mestne dnevne sobe Pridi – Vidi – Idi je omogočilo tesno sodelovanje med razlilčnimi organizacijami v občini.

O dodani vrednosti tovrstne platforme je Polona Lakota z Razvojno raziskovalnega centra RRC Ormož povedala: »Dodana vrednost tovrstne platforme je večja vidnosti vseh dogodkov, tudi tistih, ki jih sicer ne bi opazili, sočasno pa to tudi pomeni večjo obiskanost le teh. Prav tako ima pozitiven vpliv na povezovanje organizacij med seboj in lahko prepreči podvajanje vsebin oziroma njihovo časovno prekrivanje, kadar gre za iste ciljne skupine.«

V Bovcu so uspešno vzpostavili mestno dnevno sobo in jo poimenovali Buška izba (FB: @BUŠKA IZBA – mestna dnevna soba ). Zaradi dobrega sodelovanja z občinoje lokalna delovna skupina dobila v začasno rabo prostor v večji stavbi v središču mesta. Buška Izba je svojo otvoritev doživela aprila 2022 in od takrat so se v njej odvili številni dobro obiskani dogodki za lokalno prebivalstvo, različni uporabniki pa se v njej radi tudi sproščeno družijo. Da je prostor zaživel, je morala lokalna delovna skupina pokazati nekaj iznajdljivosti in s pomočjo prebivalcev so prostor opremili z opremo iz druge roke. V prihodnosti si želijo prostor, ki bo odprt ves čas in bo tako še bolj na voljo uporabnikom. Zadovoljni so, da se vzpostavitev prostora vedno znova izkaže kot dobra poteza, saj so bili prebivalci pred tem, zaradi izrazito turističnega značaja občine, prikrajšani za razvedrilo in druženje v času izven turistične sezone.

V Podlehniku so si zastavili dolgoročnejše cilje in se v procesu prenosa učili od Idrije in drugih vključenih mest ter razmišljali kako se zoperstaviti izzivom razpršenosti poselitve in kako bolje povezati lokalno skupnost. Uspešno so oblikovali aktivno lokalno skupino, ki bo z delom nadaljevala tudi po zaključku projekta. Dolgoročno si želijo prostor, ki bo omogočal oblike neformalnega druženja med različnimi starostnimi skupinami in organizacijo manjših dogodkov oziroma druženje tako med prebivalci kot med različnimi društvi v lokalnem okolju. V prihodnjem letu si želijo organizirati dogodek, kamor bodo lahko povabili različne aktivne posameznike in organizacije iz lokalnega okolja ter širšega območja Haloz, prav tako pa obstaja možnost, da v prihodnje iniciativa dobi svoj fizični prostor.

Občina Radenci je marca 2021 otvorila Odprto dnevno sobo. Uredili so jo v medgeneracijskem centru, ki se nahaja v stavbi Občine Radenci. Prostor bo v prihodnje osnova za širjenje vseh aktivnosti v sklopu Odprte dnevne sobe kot stičišča celotnega dogajanja v kraju. Nedavno so denimo odprli ploščad v parku, ki omogoča izvajanje podobnih aktivnosti povezovanja in vključevanja skupnosti tudi na prostem. Mestna dnevna soba je postala mesto druženja in priložnost za kakovostno preživljanje prostega časa lokalnega prebivalstva. Zanimanje za Odprto dnevno sobo in aktivnosti raste, pohvalijo pa se lahko tudi s tem, da so v njej zaposlili koordinatorja. S tem so omogočili delovanje dnevne sobe tudi izven delovnega časa Občine. Pri prenosu so dobro sodelovali tudi s podjetjem Radenska d.o.o., s katerim se združujejo v gospodarsko interesno združenje.

Luka Aljec iz Občine Radenci je ob tem dodal: »Podjetje se angažira tudi pri prenosu dobre prakse mestne dnevne sobe, saj so vključeni v lokalno skupino, prav tako pa s svojim znanjem pomagajo krepiti moč in prepoznavnost Odprte dnevne sobe. Pomagajo tudi s svojimi produkti, ki so tam vedno na voljo.«

V Bohinju so mestno dnevno sobo zasnovali kot povezovalni člen vseh dejavnosti, namenjenih lokalnemu prebivalstvu. Tako želijo učinkovito povezati številna lokalna društva in njihove aktivnosti ter spodbuditi k prostovoljnemu udejstvovanju oziroma izboljšati kakovost teh dejavnosti, obstoječe vsebine pa še bolj približati lokalnemu prebivalstvu. V začetku 2023 bodo v začasno uporabo dobili prostore nekdanjega vrtca, kjer bodo vzpostavili večnamensko središče – prostor za spontano druženje, mestno dnevno sobo in druge prostore, ki jih bodo lahko različna društva in iniciative uporabljale za izvedbo svojih aktivnosti. Natančneje bodo tudi opredelili način delovanja. Sodelovanje v Pobudi za prenos dobre prakse jim je omogočilo pridobiti fizični prostor za načrtovane dejavnosti in povezati različne lokalne iniciative. Z NVO platformo želijo z drugačnim pristopom izboljšati kakovost življenja v občini ter nasloviti izziv turistifikacije, razpršenosti in pasivnosti prebivalcev.

V Razkrižju so prebivalci izjemno povezani med seboj in se združujejo v različna društva ter druge interesne skupine. Majhnost občine je tako v smislu povezanosti prebivalcev njihova velika prednost. V prihodnje si želijo večjega fizičnega prostora, ki bo postal center dogajanja v občini, zato so se v procesu prenosa dobre prakse osredotočili na pripravo načrta za tak prostor in iskanju virov financiranja. Dokler ne uresničijo ideje o fizičnem prostoru, bodo vzpostavili spletno platformo kot virtualno središče informacij o dogajanju v Razkrižju. S pripravo spletne mestne dnevne sobe so že začeli. Velik uspeh Razkrižja je tudi močna lokalna skupina, ki se je zavzeto udeleževala projektnih srečanj in v procesu aktivno sodelovala.

Z mestno dnevno sobo in možnostmi, ki jih ponuja tovrstna praksa, se spodbuja samoiniciativnost prebivalcev, kar pa presega zgolj organizacijo aktivnosti. Spletajo se vezi med posamezniki, različnimi generacijami, različnimi družbenimi skupinami, kakor tudi med nevladnimi organziacijami in lokalno skupnostjo. Prav tako na ta način občina podpira prebivalce pri sooblikovanju okolja, v katerem živijo. V manjših mestih na obrobju, ki se pogosto soočajo z družbenim nazadovanjem, lahko z vzpostavljanjem sodelovanja med nevladnimi organizacijami in z lokalno skupnostjo mesta doprinesejo k živosti in krepitvi civilne družbe. Mesta vzpostavitev prostora in programa načrtujejo skupaj z lokalno skupnostjo in na ta način poskrbijo, da bodo prebivalci prostor dobro sprejeli, se vanj vedno znova vračali in vanj sami prispevali vsebino. Z vzpostavitvijo prostorov kot je mesta dnevna soba lahko manjša mesta bolje povežejo aktivnosti različnih društev in odgovorijo na širše potrebe lokalnega prebivalstva.

The post Šest slovenskih občin po zgledu Idrije povezalo lokalno skupnost appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Šest slovenskih občin po zgledu Idrije povezalo lokalno skupnost se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI