V četrtek, 7. maja 2026, je potekala strokovna ekskurzija na Madžarsko z naslovom Podnebni in kulturni vidiki urejanja prostora v občini Sombotel in Narodnem parku Őrség. Ekskurzija je bila organizirana v okviru projekta Podpora izvajanju prostorske in urbane politike ter programa URBACT, ki ga po naročilu Ministrstva za naravne vire in prostor izvajata Inštitut za politike prostora (IPoP) in Skupnost občin Slovenije (SOS). Dogodek je potekal tudi v okviru delovanja Podnebne pisarne, ki občinam in regijam nudi podporo pri prilagajanju na podnebne spremembe.
Uvodoma je predstavnica Skupnosti občin Slovenije med potjo predstavila namen ekskurzije ter posamezne aktivnosti Madžarske na področju podnebnih politik. Udeleženci so tako bili seznanjeni z delovanjem madžarskega Združenja podnebju prijaznih mest. Izpostavljene so bile tudi dobre prakse tamkajšnjih mest upravljanja z vodo, zadrževanja padavinske vode ter prilagajanja urbanih območij na podnebne spremembe.
Predstavnica Inštituta za politike prostora je v nadaljevanju predstavila aktualne evropske razpise v okviru pobude EUI in programa URBACT. V okviru programa Evropske pobude za mesta je predstavila 4. razpis za Inovativneprojekte (ang. Innovative Actions), odprt do 15. junija, stalno odprt razpis Izmenjave mest (ang. City-to-City Exchange) ter Medsebojni pregled trajnostnih urbanih strategij (ang. Peer Review), ki bo ponovno odprt jeseni. V okviru programa URBACT je trenutno aktualen razpis za akcijske mreže oz. za izvajanje ukrepov, ki je odprt do 17. junija. Ob tem je ponudila možnost dodatnih informacij in podpore ter povabila prisotne, da se za več informacij obrnejo na njihovo pisarno.
Ob prihodu v Sombotel, je v mestni hiši delegacijo sprejel podžupan dr. Győző László skupaj z ožjimi sodelavci. O trajnostnem razvoju mesta in podnebni politiki je spregovoril občinski svetnik za trajnostni razvoj Ákos Németh, ki je predstavil metodološke pristope mesta ter ključne izzive, s katerimi se soočajo. To so lokalni vplivi podnebnih sprememb (odvisni od geografskih, okoljskih, gospodarskih in družbenih značilnosti mesta), naraščanje toplotnih otokov (obremenitev), zmanjševanje količine podtalnice, izzivi v zvezi z zadrževanjem vode, hitra urbanizacija, staranje populacije ter spreminjanje družbenih potreb. Posebej je izpostavil razvojne tematike mesta kot so krožno gospodarstvo, trajnostna mobilnost, zelena infrastruktura, energetska učinkovitost in ukrepi za zadrževanje vode.
Sledila je predstavitev dobrih praks razvoja zelenih in modrih površin v mestu. Ágnes Győrffy, projektna vodja Urada župana Občine Sombotel, je predstavila projekte, kot so JUSTNature, program »Adopt a Park«, zasaditve dreves, travniki z divjimi cvetlicami ter projekt »1000 dreves za prebivalce«. Naslednji del ekskurzije je bil namenjen obisku parka Százhold (JustNature projekt), kjer sta Németh Adrienn, strokovna sodelavka za mednarodne zadeve, in Veronika Dénes, vodja mestnega vrtnarstva, predstavili sonaravno zasnovo parka, njegovo ureditev ter pristope k trajnostnemu upravljanju zelenih površin. Posebno zanimanje je vzbudila zasaditev mini urbanega gozda po metodi Miyawaki in razprava o trajnostnem upravljanju parkovnih površin, med drugim o pomenu zmanjševanja števila košev za odpadke v samem parku, uporabi akacijevih lesenih robnikov ob pešpoteh ter drugih praktičnih oz. ozaveščevalnih rešitvah.
Popoldanski del ekskurzije je bil namenjen obisku Narodnega parka Őrség. O praksah in izkušnjah čezmejnega sodelovanja je sprva spregovoril strokovni vodja Razvojnega centra Murska Sobota dr. Tadej Pirc, ki je predstavil okoljsko problematiko svetlobnega onesnaževanja in projekt KeepItDark!, ki je financiran iz programa Interreg Slovenija–Madžarska. Opozoril je na problem svetlobnega onesnaževanja, ki ga povzročajo predvsem javna razsvetljava, logistični centri, rastlinjaki, letališča, železniška infrastruktura in drugi viri umetne osvetlitve. Izpostavil je, da ima umetna svetloba ponoči številne negativne vplive na okolje, saj moti naravni biološki ritem, vpliva na kakovost spanca ter lahko prispeva k hitrejšemu staranju oz skrajšanju življnejskega cikla. Posebej je poudaril pomen raziskovanja vplivov svetlobnega onesnaževanja na posamezne vrste in razvoja tehnoloških rešitev za njihovo zmanjševanje. Ob tem je izpostavil, da je svetlobno onesnaževanje globalen izziv, ki zahteva dolgoročno sodelovanje, sistemske ukrepe in ozaveščanje javnosti.
Udeleženci so se s strani Stanke Dešnik, naravovarstvenice in krajinske arhitektke iz Javnega zavoda Krajinski park Goričko, seznanili z izzivi upravljanja kulturne krajine in naravovarstva na območju Goričkega in Narodnega parka Őrség, kjer ima pomembno vlogo ekstenzivno kmetijstvo in upravljanje travišč s košnjo. Predstavljeni so bili tudi izzivi upravljanja kulturne krajine, med katerimi sta nedvomno v ospredju depopulacija (pomanjkanje gospodarskih priložnosti, nekonkurenčnost malih kmetij, odseljevanje mladih, staranje prebivalstva, slabša dostopnost storitev in pomanjkanje delovne sile) in tehnološki razvoj pri ohranjanju kmetijske krajine (uporaba dronov, avtomatizirana košnja in širjenje telekomunikacijske infrastrukture v odprtem prostoru, sončne elektrarne). Goričko se sooča z intenzivno deagrarizacijo, ki narekuje prodajo zemljišč in večanje površin obdelovalnih enotne rabe z zaokroževanjem, kar vpliva na mozaičnost krajine z zmanjševanjem številčnosti krajinskih prvin kot so mejice, posamična drevesa, gozdni in grmiščni otoki, mlake ipd. Na Goričkem se med drugim soočajo tudi s pomanjkanjem travojedih živali, ki bi omogočale naravno rabo travišč in preprečevale njihovo zaraščanje, saj so se hlevi spričo propada majhnih kmetij izpraznili. Med izzivi v kmetovanju je tudi povečana številčnost divjadi zaradi pomanjkanja naravnih plenilcev. V Narodnem parku Őrség pa pomembno bogastvo predstavljajo živali in ohranjena tradicionalna kulturna krajina, ki jo upravljavci parka vzdržujejo z ekstenzivno rabo kmetijskih zemljišč in s pašo madžarsko lisastega goveda, divjih konjev (Przewalski konj) in evropskih bizonov (zober). Dodaten izziv obeh zavarovanih območij pa še vedno predstavlja pomanjkanje zadostnega in ustreznega kadra za izvajanje naravovarstvenih, kmetijskih in upravljavskih nalog, kar dolgoročno otežuje učinkovito upravljanje zavarovanih območij in ohranjanje krajine.
Zatem je bil organiziran obisk muzeja na prostem Pityerszer v Narodnem parku Őrség, kjer so udeleženci spoznali več stoletij stare domačije in spremljajoča gospodarska poslopja, ohranjena v svojem izvirnem okolju. Dr. István Szentirmai je skupaj z lokalno vodnico predstavil tradicionalen način poselitve območja ter prikazal vsakdanje življenje prebivalcev v preteklosti.
Sledil je ogled evropskih bizonov v bližini muzeja. Gre za eno največjih kopenskih živali v Evropski uniji, ki imajo pomembno vlogo pri obnovi naravnih ekosistemov in ohranjanju biotske raznovrstnosti. S svojim prehranjevanjem, gibanjem in pašo namreč kakovostno prispevajo k ohranjanju odprte krajine, razvoju novih habitatov ter širjenju rastlinskih vrst. Čeprav so v naravi pred stoletjem izumrli, se danes po Evropi ponovno naseljujejo v okviru programov obnove ekosistemov in ohranjanja narave, kot je ta na Madžarskem.
Ekskurzija se je zaključila na avtobusu v sproščenem vzdušju z izmenjavo idej, dobrih praks iz različnih delov Slovenije ter razpravo o prihodnjih aktivnostih občin in ministrstva na področju podnebnega prilagajanja in trajnostnega prostorskega razvoja. Tudi tokrat se je strokovna ekskurzija izkazala kot pomembna priložnost za povezovanje, medsebojno učenje in prenos dobrih praks med občinami, ki jo bomo nedvomno kmalu spet na SOS ponovili.
Avtor novice je Skupnost občin Slovenije.
