Upravljanje z mestnimi travnatimi površinami postaja vse pomembnejše, saj mesta iščejo načine, kako združiti varstvo narave, prilagajanje podnebnim spremembam in izboljšanje kakovosti življenja. Med uspešnimi praksami izstopa madžarsko mesto Veszprém, ki od leta 2015 razvija napreden pristop, s katerim so zmanjšali pogostost košnje in tako povečali biotsko raznovrstnost, znižali stroške vzdrževanja ter povezali skupnost. Praksa se širi tudi v druga mesta in dokazuje, da je mogoče s preprostimi ukrepi izboljšati odpornost na podnebne spremembe.
V Veszprému so se odločili spremeniti način upravljanja mestnih zelenic. Njihov pristop temelji na upoštevanju naravnih procesov, ponovni uporabi virov, uporabi tehnologije in uvajanju režimov, ki povečujejo biotsko raznovrstnost in blažijo učinke toplotnega otoka.
V pripravljalni fazi so zbrali podatke o obstoječih površinah in oblikovali dolgoročno vizijo, nato pa na sedmih testnih območjih začeli uporabljati metode polnaravnega upravljanja. Načrtovali so, da bodo v treh do petih letih preoblikovali površine v manj zahtevne za vzdrževanje in bogatejše z življenjem.
Ključni ukrep je bila uvedba novega režima košnje. Običajno nizko košnjo vsake tri tedne so nadomestili z redkejšim košenjem, ki je prilagojeno naravnemu ciklu in ne moti obdobja cvetenja. Pokošene trave ne zavržejo, temveč jo raztrosijo po drugih površinah, kjer služi kot naravno gnojilo in spodbuja razvoj habitatov.
S tem načinom vzdrževanja so lahko na zelenicah zasejali travniške cvetlice, katerih semena so zbrali na okoliških rastiščih. Na izbranih lokacijah uporabljajo tudi pametne senzorje za spremljanje rasti in namakanja, nekatere površine pa dodatno obogatijo z mrtvim lesom ali kompostom. Takšen režim ne prinaša le koristi za naravo, temveč je tudi stroškovno učinkovit, že v prvih letih so znižali stroške vzdrževanja za do 20 %.
Praksa prispeva k okoljski trajnosti tudi z zmanjšanjem porabe vode in kemikalij ter povečanjem odpornosti mestnih zelenih površin na podnebne spremembe. Ukrep je prispeval k povečanju števila žuželk, zlasti opraševalcev, hkrati pa so ustvarili habitate za druge vrste, na primer s kupi odpadlega listja, ki v zimskem času nudijo zavetje ježem.
Praksa ima tudi pomembne družbene koristi. Vključevanje prebivalcev v urejanje skupnih površin krepi občutek skupnosti, pripadnosti in ponosa na lastno sosesko. Na območju Haszkovo, kjer živi tretjina prebivalcev mesta, so stanovalci začeli uživati v cvetočih travnikih ter ceniti njihovo vrednost za skupnost in naravo. Predlagali so celo nova območja za cvetoče površine. Z izboljšanjem kakovosti bivanja in ozaveščanjem o pomenu biotske raznovrstnosti so prebivalci postopoma spremenili pogled na manj pogosto košene površine, ki jih zdaj vidijo kot dobrodošlo, življenju prijazno spremembo v mestu.
Ključ do uspeha je sodelovanje različnih deležnikov. Občina zagotavlja politično in finančno podporo, komunalno podjetje pa izvaja naloge na terenu. Sodelujejo tudi z dvema univerzama, ki spremljata in vrednotita ukrepe ter predlagata izboljšave. S prebivalci sodelujejo že od začetka, s predavanji, informativnimi tablami, družabnimi dogodki in celo igro »lov na travniške cvetlice«. Vključena so tudi lokalna podjetja, ki sponzorirajo dogodke ali prispevajo sredstva za zeleno preobrazbo.
PRIPOROČILA ZA PRENOS
Podnebju prilagojeno upravljanje s travnatimi površinami v Veszprému je primer, kako lahko občine s premišljenimi, lokalno prilagojenimi ukrepi ustvarijo bolj odporna, biotsko pestra in ljudem prijazna urbana okolja. Ključni pri tem so politična podpora, sodelovanje z raziskovalnimi institucijami in zgodnje vključevanje skupnosti.
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja. V katalogu Mesta mestom #5 smo zbrali 18 praks evropskih mest iz najnovejšega nabora URBACT dobrih praks.
—
Naslovna fotografija: Travnik na zeleni površini v stanovanjski soseski.
Foto: Gabor Seress
