Vse več slovenskih občin prepoznava, da obnova narave v mestih in naseljih ni le odgovor na podnebne spremembe, temveč tudi ključni dejavnik za trajnostno prostorsko načrtovanje in izboljšanje kakovosti bivanja.
Dogodek Spoznaj mojo dobro prakso: Obnova narave v mestih in naseljih, ki je po naročilu Ministrstva za naravne vire in prostor ter v organizaciji IPoP – Inštituta za politike prostora in Skupnosti občin Slovenije potekal 8. aprila 2026 v Ormožu, je zbral predstavnike ministrstva, občin, javnih služb, regionalnih razvojnih agencij in podjetij. Ti so delili svoje izkušnje z vključevanjem narave v mestni prostor in prilagajanjem mest na podnebne spremembe.
Dogodek se je začel z nagovorom Alenke Padežnik z Ministrstva za naravne vire in prostor in predstavitvijo Uredbe o obnovi narave, ki zahteva, da države članice pripravijo nacionalni načrt za obnovo narave. Ta bo vključeval ukrepe za zaustavitev zmanjševanja zelenih površin in zagotavljanja pokritosti z drevesnimi krošenjami ter cilje za njihovo povečanje po letu 2030. Ministrstvo pravkar pripravlja Nacionalni načrt za obnovo narave. Izpostavila je tudi izzive gospodarskih javnih služb pri vzdrževanju zelenih površin v mestih, kot so pomanjkanje enotnih standardov in usklajenosti med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem javnih površin. Za podporo občinam se pripravljajo smernice, operativni programi in strokovno izobraževanje za izvajalce in upravljalce, s ciljem povečanja usposobljenosti za učinkovito in uspešno vzdrževanje zelenih površin in dreves.
Ptuj: Ozelenjevanje mestnega jedra in urejanje javnih zelenih površin
Peter Meglič z Javnih služb Ptuj je predstavil projekta Streets for Citizens in RealUrbanGreen, ki se osredotočata na izboljšanje kakovosti mestnega prostora s taktičnimi, torej enostavnimi, cenovno dostopnimi in časovno prilagodljivimi rešitvami za ozelenjevanje mestnega jedra. Poudaril je, da že začasne rešitve, kot so mobilna korita za drevesa, omogočajo hitro in učinkovito vključevanje zelenja v urbano okolje, kadar želimo rešitve najprej preizkusiti ali kadar je izvedba trajnih posegov onemogočena ali otežena. V urbanih središčih se namreč prizadevanja za ozelenjevanje srečajo s skrbjo za varovanje kulturne dediščine in arheoloških najdb, kjer praksa, ki bi sočasno upoštevala oboje – udobje ljudi in varovanje dediščine – pri nas še ni razvita ali uveljavljena. Ob tem se je prav tako izpostavila skrb nad zasnovo trgov brez dreves, podrasti in zelenih ter vodoprepustnih površin, ki postajajo neustrezen odgovor na izzive, ki jih prinaša naraščajoča vročina in ekstremni vremenski pogoji. Naravne prvine danes niso zgolj estetska izbira, ampak nujna rešitev za blažitev vročinskih otokov in izboljšanje kakovosti življenja v mestih.
Ptuj: Na naravi temelječe rešitve za stanovanjsko sosesko
Mirjana Nenad z ZRS Bistra Ptuj je predstavila projekt URWAN, ki se osredotoča na v vključevanje na naravi temelječih rešitev v urejanje stanovanjskih sosesk. Poudarila je pomen skupnostnega upravljanja in taktičnega urbanizma, kjer so prebivalci aktivno vključeni v oblikovanje prostora. V projektu so organizirali sooblikovalne delavnice, ki so prebivalcem omogočile, da so sodelovali pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na njihov bivalni prostor. Izpostavila je, da vključevanje prebivalcev omogoči boljše sprejemanje sprememb in ustvarjanje trajnostnih rešitev, kot so zelene površine in vodni elementi, ki obogatijo urbani prostor in prispevajo k večji kakovosti bivanja. V okviru projekta so pripravili tudi katalog na naravi temelječih rešitev, namenjen končnim uporabnikom.
Maribor: Blaženje in preprečevanje negativnih posledic vročinskih valov
Gordana Kolesarič z Mestne občine Maribor je predstavila projekt Ready4Heat, katerega cilj je blaženje posledic vročinskih valov v Mariboru. Poudarila je, da je identifikacija kritičnih točk v mestih, kot so industrijske cone in nakupovalni centri, ključnega pomena za učinkovito ohlajanje urbanih območij. V projektu so se osredotočili na drevesa in zelene površine, ki lahko znižajo temperaturo v mestnih predelih za več kot 10 °C, kar je bistvenega pomena za zmanjšanje negativnih učinkov vročinskih valov na zdravje prebivalcev. Izpostavila je tudi pomen skrbnega izbiranja drevesnih vrst, saj nova, mlada drevesa zaradi podnebnih sprememb rastejo v zelo težkih pogojih. Skupaj z arboristko so zato pripravili seznam priporočenih drevesnih vrst glede na rastne pogoje na tem območju, ki je lahko v pomoč tudi občanom. Poleg tega so izvedli ozaveščevalne akcije, katerih namen je prebivalcem pojasniti pomen teh ukrepov ter jih seznaniti, kako se lahko zaščitijo pred vročinskimi valovi in prilagodijo svoja vsakodnevna vedenja za zmanjšanje tveganja. Strategija pa jim služi pri razvijanju nadaljnjih ukrepov.
Beltinci: Zeleni participativni proračun
Kristina Koter z Občine Beltinci je predstavila projekt Green B-LEAF, ki spodbuja uporabo zelenih participativnih proračunov za krepitev lokalnih skupnosti v boju proti podnebnim spremembam. Poudarila je pomen vključevanja občanov v odločanje o okoljskih ukrepih, ki omogočajo trajnostno prihodnost. Izpostavila je, da bo ta pristop pripomogel k večji podnebni odpornosti območij, ki se soočajo s povečanim tveganjem za ekstremne vremenske pojave, kot so vročinski valovi in poplave. Poleg tega so razvili orodje za označevanje zelenih izdatkov (Green Budget Tagging), ki bo omogočilo bolj pregledno dodeljevanje sredstev za okoljske projekte in povečanje njihovega učinka. Na kratko je predstavila tudi projekt RurALL, v okviru katerega so naslavljali izzive depopulacije z skupnostnim razvijanjem programa za prazne stavbe.
Poljčane: Spodbujanje biotske raznovrstnosti z vključevanjem občanov
Aleksandra Krumpak z Občine Poljčane je predstavila projekt programa URBACT BiodiverCity, v okviru katerega so se v Občini Poljčane osredotočili na spodbujanje biotske raznovrstnosti z aktivnim vključevanjem občanov. Sprva so želeli reševati vetrno in vodno erozijo v strugi Dravinje, vendar so zaradi nestrinjanja pristojnih služb morali spremeniti načrte. Namesto tega so se osredotočili na razvoj projekta z naslovom »čebelam prijazna občina«, kjer so odložili košnjo nekaterih površin in pripravili priročnike za prebivalce, v katerih so svetovali, katere rastline zasajati za podporo čebelam in drugim opraševalcem. Izpostavila je, da je sodelovanje v URBACT programu zaposlenim na občini omogočilo spoznavanje dobrih praks iz drugih evropskih mest ter jih navdihnilo in motiviralo za izboljšanje biotske raznovrstnosti in kakovosti življenja v lokalnem okolju.
Od bazenov odpadnih voda do naravnega rezervata: ogled Ormoških lagun
Na terenskem ogledu Ormoških lagun, izbrane kot primer dobre prakse programa URBACT, smo imeli priložnost spoznati, kako so se nekdanji industrijski bazeni za zbiranje odpadnih vod in sedimentov preoblikovali v naravni rezervat, ki danes služi kot pomembno območje za varstvo narave, biodiverziteto in izobraževanje.
Dominik Bombek z Razvojno-raziskovalnega centra RRC Ormož je predstavil razvoj Ormoških lagun. Po zaprtju tovarne sladkorja so bazeni presahnili, vendar so se s pomočjo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) začeli postopki renaturacije. Leta 2010 je DOPPS prevzel več kot 30 ha mokrišča, s pričetkom LIFE projekta (2012-2017) pa so začeli z obnovo območja, s sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta je projekt podprla tudi Občina Ormož, kar je omogočilo nastanek novih habitatov za ptice, dvoživke in druge vrste. Ormoške lagune so tako postale zgled uspešnega sodelovanja med nevladno organizacijo, lokalno skupnostjo in strokovnjaki za varstvo narave. Dobro prakso zdaj nadgrajujejo še v okviru prenosne mreže programa URBACT ReDAN.
V drugem delu dogodka je potekal URBACT info dan, v okviru katerega sta Petra Očkerl in Rachela Škrinjar predstavili program URBACT in aktualni razpis za akcijske mreže. K prijavi na razpis so vabljena partnerstva, v katerih lahko kot partnerji sodelujejo vse slovenske občine. Razpis pa bo omogočal izvedbo ukrepov, ki jih občine načrtujejo v okviru svojih strategij in akcijskih načrtov. Več o razpisu v predstavitvi in tukaj.
Zaključna sporočila
Dogodek je pokazal, da slovenske občine aktivno stopajo na pot prilagajanja na podnebne spremembe z vključevanjem na naravi temelječih rešitev v urbani prostor. Vedno več razumevanja za obnovo narave v mestih in naseljih je ključnega pomena za povečanje odpornosti mest in izboljšanje kakovosti bivanja. Kljub napredku pa je jasno, da ta proces zahteva kompleksne in usklajene ukrepe, ki vključujejo strukturne politike, strokovno znanje in sodelovanje med različnimi deležniki.
Dogodek je bil tudi dokaz, da so dobre prakse že prisotne in da z ustreznim povezovanjem skupnosti, raziskovalnih institucij in nevladnih organizacij lahko dosežemo navdihujoče lokalne spremembe.
Galerija fotografij >>>
Dogodek organiziramo Ministrstvo za naravne vire in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije v okviru projekta Podpora izvajanju prostorske in urbane politike ter programa URBACT.
