Prehod v nizkoogljično družbo zahteva temeljite spremembe v načinu proizvodnje in porabe energije. Obnovljivi viri, kot je sončna energija, imajo velik potencial, a sočasno zahtevajo nove pristope k organizaciji, lastništvu in upravljanju energetskih sistemov. Energetske skupnosti, zlasti tiste, ki temeljijo na zadružnem modelu, omogočajo vključevanje prebivalcev, občin in podjetij v skupno proizvodnjo in upravljanje energije. Takšni modeli niso le učinkoviti pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, temveč tudi prispevajo k lokalnemu razvoju, energetski pravičnosti in demokratizaciji odločanja o rabi virov.
V Občini Hrastnik so konec leta 2023 vzpostavili prvo zadružno skupnostno sončno elektrarno v Sloveniji – Sončno šolo Hrastnik. Na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka je bila nameščena 300-kilovatna fotonapetostna elektrarna, ki pokriva potrebe 16 gospodinjstev, treh javnih ustanov in dveh lokalnih podjetij. Projekt temelji na konceptu energetske skupnosti, ki omogoča članom skupno proizvodnjo in porabo električne energije iz obnovljivih virov. V ospredju je skrb, da koristi, tako ekonomske kot družbene, ostajajo znotraj lokalne skupnosti.
Eden od ključnih izzivov projekta je bilo pomankanje pravnega okvira za zadružne energetske skupnosti. Projektna skupina je zato razvila vso pravno dokumentacijo, definirala pogodbena razmerja med člani in reševala številna pravna vprašanja, ki jih slovenska zakonodaja še ni jasno naslovila. S tem so oblikovali pravni okvir, ki je lahko v pomoč tudi prihodnjim projektom in drugim skupnostim.
Finančna zasnova projekta je temeljila na kombinaciji prispevkov članov zadruge, državnih spodbud za sončne elektrarne in ugodnega posojila Eko sklada. Vse to je omogočilo izvedbo projekta brez vstopa zasebnih investitorjev, kar zagotavlja, da so vse koristi ostale v skupnosti. Po odplačilu investicije se za člane pričakuje do 65 % nižji strošek elektrike.
Projekt Sončna šola Hrastnik prinaša pomembne okoljske, socialne in ekonomske učinke: zmanjšuje emisije CO₂ za približno 150 ton letno, prispeva k nižjim življenjskim stroškom ter krepi občutek pripadnosti in soudeležbe. Obenem predstavlja inovativni model sodelovanja med javnim sektorjem, prebivalci in civilno družbo, ki je prenosljiv tudi v druge lokalne skupnosti in odpira razmisleke za druge možnosti zadružnega upravljanja.
PRIPOROČILA ZA PRENOS
Zadružni model omogoča vključevanje prebivalcev, podjetij in občin v skupno energetsko samooskrbo, pri čemer ostajajo koristi v lokalnem okolju. Ključno je vzpostaviti participativni pristop z delavnicami in javnimi razpravami, ki povečajo sprejemljivost in občutek lastništva. Soudeležba občine zagotavlja zaščito javnega interesa in legitimnost projekta. Kombinacija soudeležbe, subvencij in ugodnih posojil omogoča izvedljivost brez zasebnega kapitala. Kljub odsotnosti jasnega zakonodajnega okvira je mogoče razviti pravno podlago, ki je lahko v pomoč tudi drugim lokalnim skupnostim pri oblikovanju podobnih energetskih pobud.
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja. V katalogu Mesta mestom #5 smo zbrali 18 praks evropskih mest iz najnovejšega nabora URBACT dobrih praks.
—
Naslovna fotografija: Elektrarna pokriva potrebe 16 gospodinjstev, treh javnih ustanov in dveh lokalnih podjetij. Foto: Timotej Vrtnik/Focus
