Ozelenjevanje ulic, trgov in parkirišč s sajenjem drevoredov, gruč ali posameznih dreves ter druge vegetacije ni le izboljšanje videza grajenega mestnega okolja, temveč prvenstveno pomembno prispeva k zmanjšanju učinka toplotnega otoka mesta, kar pomeni blaženje vročine v času poletnih klimatskih ekstremov oziroma vročinskih valov. Obenem pomembno izboljšuje kakovost zraka, blaži hrup, povečuje biotsko pestrost in zagotavlja prijetno bivalno okolje ter zdravje prebivalcev in obiskovalcev.
Tla v urbanem okolju so pogosto zelo osiromašena in ne nudijo optimalnih pogojev za rast dreves. Zeleni pasovi so zaradi prostorskih omejitev pogosto ozki, tla pa zbita in običajno prekrita z nepropustnimi tlakovci. Raziskave kažejo, da je življenjska doba na novo zasajenih dreves v urbanem okolju lahko izjemno kratka, še posebej, če so neustrezno zasajena. Na primer, raziskovalec Moll (1989) navaja, da je povprečna življenjska doba dreves, posajenih v mestnem centru, približno 7 let (The State of Our Urban Forest, Am Forests, 95, 61–64), medtem ko Skiera in Moll (1992) navajata 13 let (The Sad State of City Trees, Am Forests, 61–64). Tudi v Sloveniji opažamo, da drevesa, posajena v urbanih območjih s prevladujočimi tlakovanimi površinami in gosto infrastrukturo, rastejo zelo počasi, pogosto stagnirajo in ne dosežejo svoje potencialne velikosti.
Pomen ustreznosti tal
Eden od glavnih razlogov za slabše uspevanje je neustrezno stanje tal. Zbita in nepropustna tla omejujejo razrast korenin, saj ne omogočajo zadostne količine vode niti primernega pretoka zraka. Pomembno je, da tla zagotavljajo dovolj prostora za korenine ter sposobnost zadrževanja vode in dovajanja zraka. S primernimi tehničnimi rešitvami lahko hkrati dosežemo zadostno nosilnost tal in dovolj zračen, rahel substrat, ki spodbuja zdravo rast dreves.
Strokovno načrtovanje in sajenje dreves
Nestrokovno načrtovanje in sajenje dreves v urbanem okolju predstavlja velik problem, saj gre za pomembne investicije v javni odprti prostor z namenom zagotavljanja ugodne mikroklime mest in višje kakovosti bivanja. V primeru neustreznega in nestrokovnega projektiranja ter slabe izvedbe lahko drevesa propadejo že v prvem letu po sajenju. Zato je zelo pomemben strokovni pristop, ki vključuje prilagoditev klimatskim in prostorskim značilnostim lokacije ter izbiro ustreznih strokovnih pristopov k načrtovanju, sajenju in vzdrževanju.
Stockholmski sistem – strukturna tla
Uporaba strukturnih tal, znanih tudi kot »Stockholmski sistem« priprave sadilnih jam, predstavlja eno izmed zelo učinkovitih na naravi temelječih rešitev pri sajenju dreves v mestih. Gre za modularen sistem, ki združuje zahteve mestne infrastrukture s potrebami dreves po prostoru, vodi in zraku.
V praksi sistem deluje tako, da groba frakcija drobljenca tvori trdno nosilno strukturo, med katerimi ostajajo prostori ali »žepi«. Ti žepi se napolnijo z rahlim, hranilno bogatim substratom, ki omogoča rast korenin, hkrati pa zaradi stabilnosti drobljenca ohranja propustnost in rahlost tal, tudi če je zgornja plast tlakovana ali obremenjena s prometom. Takšna konstrukcija omogoča drevesom optimalno zračenje, dostop do vode in hranil, kar znatno izboljšuje njihovo vitalnost, rast in odpornost na stresne urbane pogoje.
Sistem posnema naravno plastenje tal: različne plasti se razlikujejo po teksturi in strukturi ter zagotavljajo hranila, vlago in zrak za korenine. Takšna ureditev spodbuja vitalnost dreves, izboljšuje njihovo rast in odpornost na stresne urbane razmere, kot so vročinski valovi, pomanjkanje vode ali omejen prostor za korenine.
Poleg tega strukturna tla omogočajo učinkovito zadrževanje meteorne vode, saj se del padavin zadrži v koreninski plasti, kar zagotavlja drevesom vodo za rast in prispeva k zmanjšanju obremenitev kanalizacijskega sistema. Sistem je primeren za ulice, trge in pločnike z omejenim prostorom za korenine, hkrati pa ohranja visoko nosilnost površin.
Stockholmski sistem je zasnovan kot modularen, inženirsko podprt sistem sajenja, ki združuje naravne procese rasti z urbanimi infrastrukturnimi zahtevami, kar omogoča, da drevesa uspevajo dlje, so bolj zdrava in odporna, tudi v gosto pozidanih mestnih okoljih. (vir: Stockholmski sustav sadnje: inovativni pristup za zelene gradove)
Sistemi s podporo celic iz recikliranih materialov
Še korak dlje v smeri naravnih rešitev gredo sistemi s podpornimi celicami iz recikliranih materialov. Celice različnih velikosti omogočajo ureditev sadilnih jam, napolnjenih z rahlo, kakovostno zemljino, ki ustvarja pogoje za rast velikih mestnih dreves. Ker konstrukcija celic prevzame nosilno funkcijo, ostane bistveno več prostora za zemljino, ki je ključna za zdrav razvoj korenin. Dodatna prednost je, da se znotraj celic lahko uredi tudi del komunalne infrastrukture, ne da bi to zmanjšalo volumen tal, namenjenih drevesom.
Z uvajanjem in izvajanjem takšnih rešitev mestom in naseljem zagotovimo primerno okolje za rast dreves in s tem bolj zdrava in vitalna drevesa ter dolgo življenjsko dobo vegetacije. Zelen urbani prostor in zadostna pokritost s krošnjami pa prebivalcem zagotavljata kakovostno in zdravo bivalno okolje.
Avtor besedila Direktorat za prostor in graditev, Sektor za stavbna zemljišča in javne površine v sodelovanju s projektantko Urško Krajnc, univ. dipl. inž. kraj. arh., LUZ d.o.o. Takšen primer dobre prakse se že uporablja tudi v Sloveniji.
