Drevesa imajo v urbanem okolju pomembno vlogo. Poleg estetske vrednosti izboljšujejo kakovost zraka, zmanjšujejo učinek toplotnih otokov v mestih, nudijo senco ter prispevajo k večji biotski raznovrstnosti. Da lahko drevesa v mestih dolgoročno opravljajo te funkcije, je potrebna tudi njihova ustrezna in strokovna nega. Eden najpomembnejših ukrepov pri tem je pravilno obrezovanje dreves.
Zakaj obrezujemo drevesa
Obrezovanje dreves ni zgolj estetski poseg, temveč pomemben strokovni ukrep za ohranjanje zdravja, stabilnosti in varnosti dreves. V mestih drevesa pogosto rastejo v bližini cest, stavb, električnih vodov ali pešpoti, zato je njihovo rast treba skrbno usmerjati.
Obrezovanje dreves je del nege, ki se izvaja na podlagi sodobnih arborističnih načel, in je potrebno, kadar drevo ogroža okolico ali je preveliko za prostor, kjer raste. Obrezovanje se izvaja s plezalno tehniko in avtodvigali, pri čemer strokovnjaki opozarjajo, da pravilno obrezovanje pomembno vpliva na nadaljnjo rast in razvoj drevesa (Tisa d.o.o., 2024).
S pravilnim obrezovanjem se odstranjujejo suhe, poškodovane ali bolne veje, ki bi lahko predstavljale nevarnost za ljudi ali infrastrukturo. Hkrati lahko arboristi izboljšajo strukturo krošnje in zagotovijo stabilnejšo rast drevesa (Arboretum Volčji Potok, 2024).
Evropski standard za obrezovanje dreves
Pomemben korak k enotnim strokovnim praksam pri negi dreves predstavlja evropski standard za obrezovanje dreves. Ta standard določa osnovna načela in priporočene tehnike obrezovanja ter predstavlja skupno strokovno podlago za arboriste v evropskih državah.
Standard je bil prvotno pripravljen leta 2005, pozneje pa prenovljen in dopolnjen z novimi spoznanji s področja arboristike. Njegov namen je izboljšati kakovost nege dreves ter zagotoviti enotne strokovne smernice pri obrezovanju dreves v urbanem okolju (Arboretum Volčji Potok, 2024).
Leta 2024 je bil evropski standard preveden tudi v slovenski jezik, kar omogoča širšo uporabo smernic med slovenskimi strokovnjaki in upravljavci mestnega zelenja
Vrste obrezovanja dreves
Pri negi dreves se uporabljajo različne vrste obrezovanja, ki so odvisne od starosti drevesa, njegovega zdravstvenega stanja in prostorskih razmer. Povzeto po spletnih straneh podjetij Urbani šumari in Tisa d.o.o., pri negi dreves strokovnjaki najpogosteje izvajajo naslednje posege:
Sanitarno obrezovanje
Odstranjuje se suhe, poškodovane ali bolne veje, ki lahko predstavljajo nevarnost za okolico ali poslabšujejo zdravje drevesa. Sanitarno obrezovanje je mogoče izvesti kadarkoli, ne glede na letni čas.
Oblikovanje krošnje
Arboristi odstranjujejo veje, ki motijo naravno strukturo drevesa ali povzročajo neuravnoteženo rast, z namenom ustvariti stabilno in uravnoteženo krošnjo, ki omogoča zdravo nadaljnjo rast drevesa.
Zmanjšanje volumna krošnje
Ta poseg se izvaja, kadar drevo predstavlja večje tveganje zaradi velikosti krošnje ali izpostavljenosti vetru. Odstranjujejo se predvsem tanjše veje na zunanjih delih krošnje, običajno pa ne več kot približno petina celotne krošnje.
Oblikovanje svetlobnega profila
Obrezovanje ob cestah ali pločnikih omogoča dovolj prostora za promet in pešce, hkrati pa ohranja svetlobni prostor nad površinami, kjer poteka promet.
Nega starih oziroma veteranskih dreves
Pri zelo starih oziroma veteranskih drevesih, ki imajo pogosto pomembno ekološko in kulturno vrednost, je cilj obrezovanja predvsem zmanjševanje tveganj in ohranjanje stabilnosti drevesa.
Obrezovanje mladih dreves
Pri mladih drevesih ima obrezovanje predvsem preventivni namen. S pravilnim oblikovanjem krošnje v zgodnji fazi se preprečijo težave, ki bi se lahko pojavile kasneje (povzeto po Arboretumu Volčji Potok, 2024).
Pomen strokovnega pristopa
Nepravilno obrezovanje lahko drevesa močno poškoduje. Pretirano krajšanje krošnje ali nepravilni rezi lahko povzročijo gnitje lesa, nestabilnost drevesa in večjo verjetnost lomljenja vej.
Zato je pomembno, da takšne posege izvajajo strokovno usposobljeni arboristi, ki poznajo biologijo dreves in ustrezne tehnike obrezovanja. Evropski standard za obrezovanje dreves pri tem predstavlja pomembno strokovno podlago za kakovostno in trajnostno upravljanje dreves v urbanem prostoru.
Drevesa kot dolgoročna naložba v kakovost bivanja
Drevesa v mestih predstavljajo pomemben del zelenega sistema. Njihova vrednost ni le v estetskem prispevku k prostoru, temveč tudi v številnih ekosistemskih storitvah, kot so hlajenje mest, izboljšanje kakovosti zraka, uravnavanje odtoka padavinskih voda, ohranjanje biotske raznovrstnosti. Hkrati prispevajo k boljšemu življenju in zdravju ljudi ter oblikujejo edinstven značaj in prepoznavnost urbanega prostora.
Zato je skrb za pravilno nego dreves, vključno s strokovnim obrezovanjem, ključna za ohranjanje zdravih, varnih in dolgoživih dreves v mestih.
Avtor besedila Direktorat za prostor in graditev, Sektor za stavbna zemljišča in javne površine, na podlagi članka iz arhiva Arboretuma Volčji Potok ter strokovnega gradiva podjetja Urbani šumari in podjetja Tisa d.o.o.
Viri:
- Arboretum Volčji Potok (2024). Prenovljen evropski standard za obrezovanje dreves. Dostopno na: https://www.arboretum.si/novice/prenovljen-evropski-standard-za-obrezovanje-dreves/
- Ministrstvo za naravne vire in prostor (2024). Evropski standard za obrezovanje dreves tudi v slovenščini. Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2024-05-09-evropski-standard-za-obrezovanje-dreves-tudi-v-slovenscini/
- Urbani šumari (2024). Orezivanje stabala. Dostopno na: https://urbani-sumari.hr/usluge/orezivanje-stabala/
- Tisa d.o.o. (2024). Arboristični standardi in obrezovanje dreves. Dostopno na: https://www.tisa.si/arboristika/arboristicni-standardi/
