Podnebne spremembe vplivajo tudi na stanje dreves v parkih, mestih in naseljih in gozdovih. Zaradi tega postaja premišljena izbira drevesnih vrst, ki bodo uspevale tudi ob klimatskih ekstremih, pomemben del trajnostnega načrtovanja zelenih površin.
Na tem področju predstavljamo zanimiv primer dobre prakse Arboretuma Volčji Potok, kjer so na podlagi evropskih raziskav in priporočil iz Nemčije leta 2021 vzpostavili študijski nasad tako imenovanih »dreves za prihodnost«.
Kot izhaja iz članka iz arhiva Arboretuma (vir: Drevesa za prihodnost – Arboretum), so se zaradi vse pogostejših vročih in sušnih poletij začele spreminjati razmere za rast številnih tradicionalnih drevesnih vrst. Nekatera drevesa, ki so v parku desetletja dobro uspevala, so se po seriji vročih poletij v devetdesetih letih začela sušiti. Projekcije, ki jih pripravlja Agencija Republike Slovenije za okolje, kažejo, da se bodo temperature v Sloveniji v prihodnjih desetletjih še zvišale, število vročih dni poleti pa se bo povečalo.
Drevesa imajo ključno vlogo pri blaženju poletne vročine v mestih, izboljšujejo »mikroklimo« v mestu, saj zagotavljajo senco in hladijo zrak prek izhlapevanja vode. Zato je danes pomembno saditi vrste, ki bodo prilagojene sedanjim in prihodnjim podnebnim pogojem in sposobne uspevati tudi ob ekstremnih vremenskih razmerah.
Novembra 2021 so v parku Arboretum posadili 80 dreves iz 37 različnih vrst in sort, ki veljajo za bolj odporne na vročino, sušo ter nove bolezni in škodljivce. Nasad danes obiskovalcem, strokovnjakom in načrtovalcem omogoča vpogled v vrste, ki bi lahko v prihodnjih desetletjih pomembno prispevale k senčenju in hlajenju mestnega okolja. Drevesa so opremljena tudi s QR-kodami, ki obiskovalcem nudijo dodatne informacije o posamezni vrsti.
Za študijski nasad so izbrali raznolik nabor dreves, ki projektantom in načrtovalcem omogoča prilagoditev izbire glede na prostorske omejitve, funkcionalne zahteve ali estetske poudarke. Nabor vključuje drevesa z različnimi oblikami in velikostmi krošenj (stebrasta ali manjših dimenzij za ozke ulične pasove ter širša za parkovne površine), hitro ali počasi rastoča, z dolgo življenjsko dobo, cvetoča drevesa, ki privabljajo čebele, drevesa z večjo krošnjo in večjimi listi za močno senčenje, ter drevesa z zanimivimi jesenskimi barvami ali plodovi. Tako lahko projektanti prilagodijo izbiro dreves specifičnim razmeram prostora, željenim funkcijam in dekorativnim učinkom.
Celoten seznam dreves, ki jih je Arboretum Volčji Potok vključil v študijski nasad »dreves za prihodnost«, je na voljo tukaj.
Primer iz Arboretuma opozarja tudi na pomen večje vrstne raznolikosti mestnega drevja. Strokovna priporočila v Evropi namreč svetujejo, da na javnih površinah največ 10 % dreves pripada isti vrsti, največ 20 % istemu rodu in največ 30 % isti botanični družini. Takšna raznolikost zmanjšuje tveganja ob pojavu novih bolezni in škodljivcev.
Avtor besedila Direktorat za prostor in graditev, Sektor za stavbna zemljišča in javne površine, na podlagi članka iz arhiva Arboretuma Volčji Potok.
