VSI KRAJI SO POMEMBNI: Teritorialna agenda se že uresničuje

0
34

V sredo, 29. septembra 2021, je v Mariboru potekala konferenca VSI KRAJI SO POMEMBNI: Teritorialna agenda v praksi. Konferenco je v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z IPoP – Inštitutom za politike prostora in Skupnostjo občin Slovenije. Namen konference je bil obogatiti razpravo o prostorski razsežnosti kakovosti življenja in prispevati k vključitvi teritorialne agende v politične procese na različnih ravneh.

Zbrane je najprej v imenu Ministrstva za okolje in prostor pozdravila Aša Rogelj, namestnica direktorja Direktorata za prostor, graditev in stanovanja. Poudarila je pomen malih mest, ki omogočajo enakovreden dostop do storitev in možnost za kakovostno življenje. Izpostavila je, da si za prizadevajo izpostavili vlogo malih in srednje velikih mest tudi v okviru Ljubljanskega dogovora, ki bo predložen ministrom, pristojnim za urbani razvoj, konec novembra.

V imenu organizatorja je udeležence pozdravil Marko Peterlin, direktor IPoP – Inštitut za politike prostora. Povedal je, da je glavni namen dogodka promocija Teritorialne agende 2030, ki je nastala v okviru predsedovanja Nemčije Svetu EU in se je začel izvajati letos v času portugalskega in trenutnega slovenskega predsedovanja, ter da želi konferenca izpostaviti primere, ki vede ali nevede ključno prispevajo k izvajanju tega dokumenta.

V prvem delu smo gostili ugledne goste, ki so nas uvedli v temo. Daniel Meltzian z nemškega Zveznega ministrstva za notranje zadeve, graditev in skupnost je predstavil nov dokument Teritorialne agende. Poudaril je, da si teritorialna agenda prizadeva, da imajo ljudje možnosti dobro živeti, kjerkoli si to želijo. Za lažje razumevanje so ob bok agendi pripravili tudi povzetek in atlas ter obsežen seznam primerov, ki ustrezajo prioritetam teritorialne agende.

Philipp Schwartz s programa Interact je govoril o povezovanju teritorialne agende s programom Interreg. Za ta namen je bila ustanovljena fokusna skupina, ki ugotavlja, da mora postati teritorialna agenda del celotnega programa Interreg in življenjskega cikla projektov, da so uresničevanje agende v programu in projektih potrebne praktične rešitve ter da je treba obstoječe kriterije za izbor uskladiti z agendo. Povedal je tudi, da so v iskanju funkcionalnih regij, ki bi jih lahko izpostavili kot primere dobre prakse upoštevajoč teritorialno agendo.

Wiktor Szydarowski, direktor programa ESPON je predstavil študijo, ki so jo pripravili ob Predsedovanju Slovenije Svetu EU o kakovosti življenja. Osredotočil se je na prostorsko razsežnost kakovosti življenja, katere bistvo je, da je percepcija kakovosti življenja odvisna od lokacije. Pomemben poudarek je bil tudi, da ESPON organizira t. i. Living Labs, s katerimi želijo raziskovanje kakovosti življenja sooblikovati skupaj s skupinami strokovnjakov in prebivalcev. ESPON bo v naslednjih mesecih pripravil tudi študijo za čezmejnem območju, ki obsega Kras, Istro in Trst.

Osrednji del konference je sestavljalo šest primerov dobre prakse iz evropskih držav, regij in lokalnih skupnosti, ki že sledijo prioritetam nove teritorialne agende. Mojca Markič z Občine Jezersko se konference na žalost ni utegnila udeležiti.

Kot prvi se je udeležencem predstavil Albert Garcia Macian z Občine Mollet del Valles v Španiji. Predstavil je primer območja, ki je bilo v času Francovega režima predvideno za graditev satelitskega mesta Barcelone. Na tem izpraznjenem območju so se razvile številne neželene rabe in posledično je prostor postal degradiran. Občina Mollet del Valles se je v sodelovanju z nekaterimi sosednjimi občinami odločila, da območje zaščiti kot kmetijsko-ekološki park in ga nameni pridelavi hrane. V večini so pridelovalci prešli na ekološko pridelavo in pridelavo žit in stročnic, ki so namenjene za prehrano ljudem, ne živalim. Občina si prizadeva podpirati lokalne kmete z ureditvijo lokalne trgovine in razvojem enotne znamke.

Oliver Horeni s Prometne zveze Zgornja Laba iz nemškega Dresdna je predstavil sistem vozovnic za javni promet, ki veljajo na čezmejnem območju med nemško deželo Saška in češko regijo Bohemija. Regijo zaznamujejo nacionalni parki, ki jih obiskujejo tako tuji turisti kot tudi prebivalci v regiji na eni in drugi strani meje. Veliko čezmejnih poti pa opravijo tudi za nakupovanje. Sistem vozovnic velja za lokalne vlake, hiter vlak, avtobuse in trajekt. Zaenkrat naslavlja predvsem potrebe potovanj v prostem času, medtem ko morajo vozovnice za dnevne migrante še razviti. Razvoj sistema čezmejnih vozovnic je bil precej zahteven, saj gre za dve različni valuti in socio-ekonomske razlike. Horeni je poudaril, da je pri reševanju takšnih izzivov pomembno predvsem sodelovanje med različnimi akterji, intenzivni pogovori in vztrajnost.

Katarzyna Szymczak-Pomianowska, direktorica »zelenega oddelka« v poljski občini Vroclav je predstavila ukrepe, s katerimi se mesto poskuša prilagoditi na podnebne spremembe. Povedala je, da spadata podnebna politika in prilagajanje na podnebne spremembe med bolj pereče izzive Vroclava. Želijo si zagotoviti odpornost na podnebna tveganja, kot so vročinski valovi, intenzivne padavine in nevihte, poplave in viharji. Prizadevajo si zmanjšati učinek toplotnega otoka in izboljšali kakovost življenja z načrtovanjem novih parkov in zelenih površin. Ozelenjujejo obstoječe javne površine, še zlasti je izpostavila projekt ozelenjevanja šolskih dvorišč. Poleg zelene je poudarila tudi pomen modre infrastrukture ter predstavila željo mesta, da postane užitno (edible city) in vpojno (sponge city).

Igor Kos z Regionalne razvojne agencije Podravje – Maribor je predstavil prehod mesta Maribor na krožno gospodarstvo. Mestna občina Maribor je že pri pripravi Trajnostne urbane strategije začrtala svoj prehod v krožno gospodarstvo. Leta 2017 ustanovljen inštitut WCycle, ki je uspešno pridobil številne projekte, s katerimi so ustanoviteljskim javnim podjetjem pomagali spremeniti procese delovanja z demonstracijskimi projekti. S pripojitvijo Regionalni razvojni agenciji Podravje – Maribor se vpliv inštituta širi na 41 občin v regiji. V prihodnje načrtujejo implementacijo sonaravnih rešitev za izboljšanje kakovosti zraka ob Pekrskem potoku in prenovo objektov nekdanje kaznilnice, kjer se nahaja sedež RRA.

Anett Numa z Informacijskega centra e-Estonia je govorila o digitalizaciji kot orodju za teritorialno kohezijo v Estoniji. Poudarila je, da digitalna povezanost ljudem omogoča veliko fleksibilnosti, saj je mogoče živeti tudi na oddaljenem podeželju ali otokih in normalno delati. Celotna Estonija je namreč pokrita s širokopasovnim internetom. Elektronske storitve pomenijo tudi velike prihranke, samo z digitalnimi podpisi naj bi prihranili 2 % BDP letno. Prav tako že vrsto let prek spleta potekajo volitve, na zadnjih je bilo prek spleta oddanih 46 % glasov.

Predstavitvam je sledila okrogla miza, na kateri so se udeleženci pogovarjali o vlogi različnih deležnikov pri izvajanju TA2030 in o tem, kako različni deležniki prispevajo k prostorski razsežnosti kakovosti življenja. Na okrogli mizi so sodelovali Marek Teplansky z Evropske komisije, Wiktor Szydarowsky iz ESPONA, Blanka Bartol z Ministrstva RS za okolje in prostor, Anett Numa z Informacijskega centra e-Estonia, Oliver Horeni s Prometne zveze Zgornje Laba in Igor Kos z Regionalne razvojne agencije Podravje – Maribor.

Okrogli mizi je sledilo kosilo in ogled dobrih praks krožnega gospodarstva in urbanega razvoja na terenu. Udeleženci so si ogledali malo tržnico na Dominkuševi ulici, Center mobilnosti Maribor, GT22 in Vojašniški trg.

Foto: Gregor Salobir





































































The post VSI KRAJI SO POMEMBNI: Teritorialna agenda se že uresničuje appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani VSI KRAJI SO POMEMBNI: Teritorialna agenda se že uresničuje se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI