Več izmenjav izkušenj mest in drznejše politične odločitve za mesta po meri ljudi

0
30

V Novi Gorici je v torek, 24. maja 2022, potekal dogodek Spoznaj mojo dobro prakso: Javni prostor za ljudi, ne avtomobile. Predstavniki občin in organizacij, ki so občine s strokovnim znanjem podpirali pri oživljanju javnega prostora, so predstavili svoje prakse s področja oživljanja javnega prostora, med drugim zapiranje Koroške ceste v Mariboru, proces preureditve Arkove ulice v Idriji in poskusne prometne ureditve v Kočevju in Postojni. Sklenili so, da se pri uvedbi novosti v javni prostor soočajo s podobnimi težavami, predvsem odporom prebivalcev in negotovega odziva politike ter izzivi v ciljni komunikaciji.

V prvem delu dogodka so gosti predstavili namen posamezne dobre prakse, delovni proces in rezultate ter odzive prebivalcev oziroma uporabnikov.

Naja Kikelj iz Kulturnega društva Prostorož, ki je sodeloval pri revitalizaciji Arkove ulice v Idriji, je predstavila sosledje manjših projektov, ki jih je društvo v različnih partnerstvih izvajalo skupaj z Občino Idrija in so bili ključni za prenovo Arkove ulice v prijeten javni prostor. Ulica, nekoč polna parkiranih avtomobilov, brez varnih poti za pešce in kolesarje in brez kotičkov, kjer bi se lahko zadrževali varovanci Doma upokojencev, je danes popolno nasprotje svoji nekdanji podobi. Olepšana s talno poslikavo v slogu idrijske čipke je danes namenjena le pešcem in kolesarjem in v ponos občanom kljub začetnemu neodobravanju.

Tanja Štajdohar z Občine Kočevje je spregovorila o več projektih revitalizacije mestnega jedra, ki so se trudili uvesti spremembe prometnega režima. Občina si je skupaj z IPoP – Inštitutom za politike prostora zadnjih nekaj let skozi proces trajnostne urbane regeneracije mestnega jedra prizadevala tudi za spremembe v prometni ureditvi središča mesta, ki bi oblikovale boljše javne prostore za uporabnike mestnega jedra. V procesu so naleteli na nemalo težav (epidemija, gradbena dela na pomembnih prometnicah v mestu), kar je zahtevalo sprotno prilagajanje procesa razmeram. Po obsežnih gradbenih delih, ki se trenutno izvajajo v središču mesta, upajo, da bodo lahko nadaljevali po zastavljeni poti umirjanja prometa in revitalizacije mestnega središča.

Aleš Klinc z Mestne občine Maribor je opisal večletni proces, s katerim sta mariborski Glavni trg in Koroška cesta postala območje, namenjeno aktivnim načinom mobilnosti ter prijeten kraj za druženje na prostem. Pred preureditvijo je skozi Glavni trg v Mariboru potekala ena najbolj prometnih cest v mestnem središču. V povprečju se je po Koroški cesti, ki poteka ob robu Glavnega trga, peljalo približno 18.000 vozil dnevno. Danes je eden najstarejših delov mesta z zgodovinskimi, spomeniško zaščitenimi stavbami, popolnoma zaprt za tranzitni motorni promet in namenjen pešcem, kolesarjem, gostinskim terasam ter druženju na prostem.

Snežana Simič z Občine Postojna se je uvodoma spominjala Tržaške ceste v samem srcu mesta kot v preteklosti zelo živahne, polne sprehajalcev in lokalnih obrtnikov. Z leti pa je ulica postala močno prometno obremenjena in neprijetna za pešce ter kolesarje. Leta 2021 so se zato v Postojni na Tržaški ulici ob podpori IPoP odločili preizkusiti ukrep Odprta ulica, s tem pa drugačno prometno ureditev in oživljanje lokalnega gospodarstva ter samega kraja. Kot so pokazale ankete tekom izvajanja ukrepa in po njem, je večina prebivalcev ukrep podprla kot dobrodošel. Tržaška cesta se trenutno prenavlja in načrt prenove zasleduje cilje manj prostora za avtomobile in več za ljudi, Postojnčani pa si jo dolgoročno želijo še bolj bo svoji meri.

V drugem delu dogodka smo se odpravili ogledom praks prometnih ureditev v Solkanu.

Aleksandra Torbica z Mestne občine Nova Gorica nas je popeljala na Šolsko ulico v Solkanu pred tamkajšnjo osnovno šolo in vrtcem, ki se nahaja med nepreglednima križiščema s sosednjima ulicama. Dolgo obdobje je bila tam pomanjkljiva varna infrastruktura za šolsko pot, ulice pa so bile ravno v času začetka in konca pouka najbolj prometno obremenjene. Ob začetku letošnjega šolskega leta so v Solkanu ob podpori IPoP preizkusili ukrep Območje varnih prihodov v šolo, ki je med drugim vzpostavil enosmeren potek motornega prometa pred šolo, zaostritev pogojev za parkiranje na parkirišču pred šolo in ureditev območja za ustavljanje in varno odlaganje otrok pred šolo in vrtcem. S prostorsko ureditvijo okolice in umikom parkirnih mest so šolarjem ponudili tudi več prostora za dostop do šole in druženje. Ukrep se je izkazal za zelo dobrodošlega, zato so na njegovi osnovi pripravili načrt za prometno preureditev Šolske ulice. Na občini so kasneje ugotovili, da bo za izboljšanje prometne varnosti potreben načrt za prometno preureditev celotne ulice, pri čemer bodo upoštevali tudi predloge, ki so se oblikovali v času začasne ureditve.

Sprehodili smo se do Trga Marka Plenčiča, za katerega si prebivalci želijo, da bi postal živahno središče Solkana. V okviru URBACT omrežja Thriving streets in v sodelovanju s Kulturnim zavodom Prostorož je lani nekaj mesecev na trgu svoje mesto dobil kiosk Mobilet, za brezplačen najem na voljo vsem lokalnim posameznikom in organizacijam. Solkansko mestno jedro je za kratko obdobje popestril kot kavarna, prodajalna izdelkov lokalnih umetnikov, prostor za druženje in drugo. Ob tem so začasno tudi spremenili postavitev parkirnih prostorov s čimer so pridobili več javnega prostora namenjenega javnemu programu in druženju. Na mestu, kjer je stal kiosk, so danes zaradi neodobravanja nekaterih okoliških prebivalcev ponovno parkirani avtomobili, a želja in načrti, da trg postane shajališče ljudi in prizorišče dogodkov, ostajajo.

Ogled smo zaključili v prijetnem hladu sence dreves ob Soči in z razgledom na najdaljšo slovensko jekleno visečo brv za kolesarje in pešce. Ob vrednosti za pešce in kolesarje ima most tudi simbolno vrednost, saj povezuje obe Gorici in opominja na pomen sodelovanja v čezmejnem prostoru.

Udeleženci dogodka smo ugotovili, da se občine in mesta, ne glede na vrsto ukrepov in sprememb za oživljanje javnega prostora, soočajo s podobnimi problemi in izzivi. Ker je vsaka sprememba, čeprav v dobro ljudi in okolja, težka in zahteva prilagajanje, ji prebivalci v začetku pogosto niso naklonjeni. Glasovi tistih, ki so proti spremembam, so pogosto najglasnejši in lahko vplivajo tudi na politične odločitve. Odločevalci se tako nemalokrat znajdejo razpeti med zavedanjem po nujnih spremembah za skupno dobro in pritiski glasne manjšine. Udeleženci smo se strinjali, da si želimo več odločnosti s strani odločevalcev, in hkrati ugotovili, da bi morali tudi zainteresirani in vpleteni v oblikovanje javnega prostora po meri ljudi bolj redno izmenjevati izkušnje in znanja o uspešnih pristopih in ponavljajočih se težavah. To lahko dosežemo med drugim z učinkovitejšo in okrepljeno komunikacijo med seboj, kar bo prispevalo tudi h krepitvi zaupanja vase pri izvajanju projektov.

Galerija

(Foto: Nina Plevnik)




























Dogodek je organiziral IPoP – Inštitut za politike prostora kot nacionalna URBACT točka Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica, ki sodeluje v URBACT akcijskem omrežju Thriving Streets. Dogodek financira program URBACT.

The post Več izmenjav izkušenj mest in drznejše politične odločitve za mesta po meri ljudi appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Več izmenjav izkušenj mest in drznejše politične odločitve za mesta po meri ljudi se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI