Trajnostno upravljanje z vodo v urbanem prostoru

0
76

Na
tretjem seminarju o trajnostnem urejanju prostora Mreže za prostor smo se s
pomočjo asistenta Mateja Radinje s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo
Univerze v Ljubljani posvetili trajnostnemu upravljanju z vodami v urbanem
prostoru. Asistent Radinja nam je slikovito razložil od kod izvirajo problemi
naselij z lastnimi vodami, kako se bodo stopnjevali pod vplivom podnebnih
sprememb in kakšni so metodološki pristopi in praktične možnosti za njihovo
obvladovanje. V predavanju smo se seznanili z osnovami koncepta modro zelene
infrastrukture in praktičnimi primeri urejanja. Zdaj bolje razumemo, kako
pomembno je za spopadanje z nevihtami in ekstremnimi padavinskimi pojavi obvladovanje
padavinske vode v naseljih in kako lahko z ukrepi, ki jo ločujejo od
kanalizacijskega sistema prispevamo hkrati k blaženju negativnih vplivov
nalivov na okolje in k izboljšanju ekološke in bivalne kakovosti lokalnega
okolja.

Uvodoma nam je predavatelj predstavil težave, ki se danes kažejo v delovanju obstoječih kanalizacijskih sistemov (KS) naših naselij in jih bodo podnebne spremembe zgolj in samo še intenzivirale. Dogajanje, ki smo mu priča, po njegovih besedah zahteva spremembo paradigme obravnave padavinskih voda v urbanem prostoru tako, da bo ta v večji meri kot danes sledila procesom značilnim za naravni vodni krog (zadrževanje, ponikanje, izhlapevanje, …). To lahko dosežemo z urejanjem modro-zelene infrastrukture (MZI), ki jo lahko opredelimo kot naravne in pol-naravne (od tod zelena) decentralizirane sisteme, namenjene upravljanju s padavinskimi vodami (od tod modra) v naseljih, ki hkrati opravljajo širok nabor ekosistemskih storitev. Osnovno izhodišče za učinkovito umeščanje MZI v prostor pa sta dobro  poznavanje trenutnega stanja kanalizacijskega sistema in ocena spremenjenih razmer, ki jih bodo prispevale podnebne spremembe. To pridobimo z izvajanjem meritev na kanalizacijskem sistemu in vzpostavitvijo hidrološko-hidravličnega modela, ki nam nato služi za vrednotenje učinkov načrtovanih ukrepov MZI in posledično za izbiro najučinkovitejšega scenarija ukrepov MZI.

V drugem delu seminarja so bili predstavljeni štirje primeri sistemskega uvajanja MZI iz tujih mest: Rotterdam, Kopenhagen, Kitajska in Filadelfija, ki temeljijo na modeliranju MZI. V Sloveniji tovrstne prakse sistemskega uvajanja MZI še ne poznamo, predstavljenih pa je bilo nekaj primerov dobre prakse uvajanja posameznih elementov MZI in tudi nekaj primerov klasičnih zamujenih priložnosti za izvedbo MZI ukrepov pri prenovi prometne infrastrukture in javnega odprtega prostora. Na koncu je opozoril tudi na to, da k urejanju MZI in boljši povezanosti urbanističnega načrtovanja in urejanja prostora na lokalni ravni in upravljanja z vodami ter vodarsko stroko države in mesta usmerjajo tudi številni mednarodni dokumenti, medtem ko so tovrstne usmeritve in spodbude na ravni naše države še precej šibke.


Seminarji so namenjeni članicam Mreže za prostor in drugim, ki jih zanima poglobiti svoje znanje o trajnostnem urejanju prostora. Seminarji so del Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembeZa mnenja, predstavljena na tem dogodku, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor, Eko sklada j.s. ali projektnih partnerjev.

Vsebina na strani Trajnostno upravljanje z vodo v urbanem prostoru se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI