Predlog Zakona o debirokratizaciji predlaga ukinitev javnih natečajev

0
33

Predlog Zakona o debirokratizaciji posega v številne zakone, med njimi tudi v Zakon o javnem naročanju (31. člen), s katerim predlaga ukinitev javnih arhitekturnih natečajev. Predlog zakona, ki je že v obravnavi Državnega zbora, ni bil dan v javno obravnavo, kar ni skladno z 9. členom Poslovnika Vlade RS.

Januarja letos je bil v javni razpravi Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona
o javnem naročanju (ZJN-3)
, ki je predlagal ukinitev javnih natečajev za
projektiranje objektov in strokovnih podlag za potrebe prostorskega
načrtovanja. V Mreži za prostor smo v podanih pripombah nasprotovali črtanju tega
določila.

Urejanje prostora je v javnem interesu, prostor pa skupna dobrina, v
okviru katere se mora udejanjati tudi socialna in ekološka funkcija lastnine,
primarno vodilo pa mora biti načelo trajnostnega razvoja. Zaradi izrednih
okoljskih in podnebnih razmer razglašenih v EU je urejanje prostora temu podrejeno,
in posegi v prostor se naj načrtujejo tako, da bodo prispevali k blaženju in
prilagajanju na podnebne spremembe. 
Zaradi dolgoročnih učinkov posegov v prostor je te potrebno izvesti
premišljeno, zgled pa mora biti prav javni sektor.

Doslej se je v praksi izkazalo, da natečaji privedejo do najboljših
rešitev. Namen javnih natečajev je, da se v širšem javnem interesu izberejo
najprimernejše strokovne rešitve – gre za idejno projektiranje. Umeščanje
prostorskih rešitev v širši družbeni prostor mora biti podvrženo odprti
konkurenci, transparentnosti in zasledovanju splošnih interesov trajnostnega
razvoja prostora. Postopki pri pripravi večjih investicij, ki vključujejo javne
natečaje, praviloma vključijo v proces večje število deležnikov in konkurenco
idej, kar pripomore k bolj pretehtanim in bolje sprejetim odločitvam. Tako pridobljene
rešitve so praviloma racionalnejše in znižujejo stroške investicije gledano v
celotnem življenjskem ciklu objekta. S tem se lahko ohranja visoka kultura
urejanja prostora in zmanjšuje nevarnost napačnih oz. dolgoročno neprimernih
rešitev v prostoru. Veljavna ureditev pri javnem natečaju upošteva
investicijsko vrednost, namesto prejšnje vrednosti vezane na višino vrednosti
storitve, kar je privedlo (po sprejemu ZJN-3) do
pomembnega ponovnega porasta uspešno izvedenih natečajev pri Zbornici za
arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Projektiranje
namreč ni regulirano, ni potrjenih cenikov in zato prihaja do drobljenja
naročil na manjše dele, dočim investicijska vrednost spremlja investicijo od
začetka.

Skupnost
občin Slovenije
je na svoji spletni strani pozvala k podajanju pripomb in
predlogov na zakon, ki jih zbira do 19. 4. 2021.  Mreža za prostor bo posredovala svoje
nasprotovanje ukinitvi javnih natečajev.

Pripombe Mreže za prostor zoper črtanje tretjega odstavka 100. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) najdete tukaj.


Fotografija:  Jana SchneiderPixabay 

Vsebina na strani Predlog Zakona o debirokratizaciji predlaga ukinitev javnih natečajev se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI