Podpiramo PLAC – Participativno ljubljansko avtonomno cono

0
19

Prvo soboto v septembru je večja skupina mladih vstopila v stavbo na Linhartovi 43 v Ljubljani. Stavba, ki je v lasti državne slabe banke, je bila prazna vse od stečaja podjetja CPL leta 2014, torej kar osem let. Zanemarjene, a uporabne prostore so mladi uporabniki stavbe očistili in jih v le nekaj dneh uredili za delo, izvedbo različnih dogodkov in tudi bivanje. Medtem ko lastnik trdi, da je stavba neuporabna in jo zato želi porušiti, so mladi jasno pokazali, da to preprosto ne drži.

Stavba na Linhartovi 43 je bila vrsto let prazna in kot taka ni predstavljala nobene koristi ne za lastnika in ne za prebivalce mesta. Škoda, ki jo prazne in zapuščene stavbe povzročajo, presega samo parcelo, na kateri zapuščene stavbe stojijo. Če je v določenem območju večji delež praznih stavb, to škodi celemu območju. Uporabniki stavb niso le stranke bližnjih lokalov in trgovin, pač pa skrbijo tudi za urejenost neposredne okolice stavb, s svojo prisotnostjo in neformalnim nadzorom dajejo mimoidočim občutek varnosti ter preprečujejo vandaliziranje in neželene rabe nepremičnin. Zato je za okoliške prebivalce in za mesto lahko kvečjemu koristno, da v primeru dolgotrajnega zanemarjanja stavbe s strani lastnika skupnost aktivistov s prostovoljnim delom, organizacijskimi veščinami in ustvarjalnostjo vrne takšno stavbo nazaj na zemljevid in v uporabo.

To je dobro iz dveh razlogov. Prvi je, da novo življenje zapuščenih stavb v mestu predstavlja priložnost za nove, manj profitne, a vseeno družbeno koristne vsebine. Ker le te ne najdejo prostora na trgu oziroma jim je prostor zaradi visokih cen nedostopen, si s prostovoljnim delom prostor uredijo v zapuščeni stavbi. Drugi razlog pa je opomin lastnikom, še posebej tistim iz javnega sektorja, da morajo svoje nepremičnine uporabljati ali pa jih na institucionaliziran način prepustiti v uporabo tistim, ki imajo ideje glede oživljanja stavbe. Osem let, v katerih lastnik DUTB ni naredil veliko, da bi stavbo oživel, je predolga doba, škoda je zapravljenega časa in stavbe. Prostor v Ljubljani je preveč dragocen, da bi si lahko lastniki dovolili s stavbami ravnati tako malomarno. Še posebej, če gre za javne stavbe, ki so prazne zaradi stečajev, ki smo jih pomagali sanirati z našim davkoplačevalskim denarjem.

V mestih je prostora praviloma premalo, kar še posebej velja za obdobja, ko cene nepremičnin rastejo. Takrat zmanjka prostora za tiste z manj denarja, za mlajše generacije in, tako kaže zgodovina, za tiste z najbolj ustvarjalnimi idejami. Zaradi tega podpiramo mlade aktiviste, ki so prepoznali potencial zapuščene stavbe, jo očistili in začeli uporabljati. S tem niso nikomur povzročili posebne škode, medtem ko se lahko korist prostora PLAC dotakne številnih prebivalcev tega mesta.

S prostori za mlade je težava. Enkrat jih je premalo, drugič pa je mlade težko privabiti k uporabi prostorov, ki smo si jih zamislili starejši. Zaradi tega je treba ob organiziranih, institucionaliziranih prostorih za mlade le-te smiselno dopolnjevati z novimi, ki jih mladi uporabniki lahko oblikujejo po svoji meri, v njih pa bolj ali manj uspešno izvajajo vsebine, ki se njim zdijo pomembne. V končni fazi je eksperimentiranje v mestu pomembno, ker se iz eksperimentiranja razvijejo številne nove vsebine, ki mestu zagotovijo tisto mero raznolikosti, zaradi katere mesto postane mesto.

Zato nas zelo veseli, da je skupnost uporabnikov PLAC-a stavbo vrnila na zemljevid mesta. Težko si je predstavljati, koliko truda je za to potrebno in ravno to je eden izmed temeljev tovrstnih prostorov. Temeljijo na vložku solidarnosti in prostovoljnega dela ter samoorganizacije. Korist, ki jo tovrstni prostori ustvarjajo, ni toliko ekonomska, pač pa družbena. Ker so banke specializirane za presojanje ustvarjene vrednosti, predlagamo slabi banki (DUTB), da tokrat ne presoja ustvarjene ekonomske vrednosti, torej profita, ampak družbeno vrednost – korist, ki jo skupnosti prebivalcev od tovrstnih prostorov imajo. Prav ta korist, ki prinaša raznolikost, solidarnost, nova družbena gibanja in medsebojno sodelovanje meščanov, je za mesto ključna.

Fotografije: Marko Peterlin

The post Podpiramo PLAC – Participativno ljubljansko avtonomno cono appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Podpiramo PLAC – Participativno ljubljansko avtonomno cono se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI