Mobilnost in zdravje – peš se daleč pride!

0
54

Letos je največja evropska kampanja za promocijo trajnostne mobilnosti potekala pod sloganom Živi zdravo. Potuj trajnostno./Safe and Healthy with Sustainable Mobilty. Izbira teme ni naključje. Cel svet se že drugo jesen zapored pod vplivom epidemije COVID-19 ukvarja predvsem z zdravjem, hkrati je v strokovni javnosti aktivna mobilnost že dalj časa prepoznana kot daleč najbolj učinkovita rešitev za zdravstvene težave sodobnega prebivalstva (Building Health. What needs to be done?, 2007). 

Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije je sedeči način življenja globalen zdravstveni problem in eden vodilnih vzrokov smrti na svetu, povečuje pa tudi tveganje za razvoj več kroničnih nenalezljivih in duševnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa II in debelost, rak debelega črevesa in dojke, visok krvni tlak, motnje lipidov, osteoporoza, depresija in tesnoba. Za ohranitev in krepitev zdravja je potrebno kar se da zmanjšati čas sedenja in telesne neaktivnosti ter izkoristiti vsako priložnost za gibanje. Že samo redna pospešena hoja lahko po mnenju zdravstvene stroke pomembno izboljša splošno počutje ter zmanjšuje tveganje za nastanek in blaži potek omenjenih bolezni, ki so razširjene tudi v Sloveniji.

Poudarek Evropskega tedna mobilnosti na zdravju in aktivni mobilnosti nas v programu Aktivno v šolo in zdravo mesto zelo veseli. Šole iz vseh koncev države so izvajale Pešbus, nekatere bodo aktivnosti nadaljevale, ponekod tudi skozi vse šolsko leto. V okviru programa se zaključuje delo na lokalnem načrtu hodljivosti za občino Piran, v Luciji so bile v podporo aktivni hoji otrok v šolo urejene kar tri postaje Poljubi in odpelji, osnovne šole v občini Piran so naredile prve korake k bolj povezanem zavzemanju za izboljšanje pogojev za aktivno hojo otrok v šolo, župan Dženio Zadković je s podpisom Mednarodne listine za hojo podprl prizadevanja občine za izboljšanje hodljivosti.

Hoja in zdravje

Zdravstveni svetovalci zatrjujejo, da nikoli ni prepozno, da postanemo telesno dejavni in ob tem priporočajo izbiro aktivnosti, ki ni naporna in jo zmoremo, tudi če nismo v dobri telesni kondiciji. Primer tovrstne dejavnosti je hoja. Strokovnjaki priporočajo vsaj 30 minut hoje na dan večino dni v tednuSistematične pregledne raziskave dokazujejo, da hoja dobrodejno vpliva na počutje, kakovost spanca in duševno zdravje ter krepi zdravje na sploh. Koristi za zdravje prinaša pospešena hoja, prehodili naj bi 4,8 km na uro, da hitro hodimo pa vemo tudi tako, da med hojo lahko govorimo, ne moremo pa peti (Walking for Health, NHS UK, 2019).

Sistematične pregledne raziskave dokazujejo, da hoja zmanjšuje simptome nemirnosti ob manjšem stresu, izboljšuje kakovost spanja, zmanjšuje nevarnost za kognitivni upad, znižuje tveganje za razvoj demence, Alzheimerjeve bolezni in depresije. Hkrati velja, da hoja izboljšuje kakovost zdravja in podaljšuje življenje, znižuje obolevanje za prehladnimi obolenji in krepi imunski sistem. Redna hoja preprečuje in blaži nekatere ključne kronične nenalezljive bolezni, kot so srčno žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, rak na črevesju in rak dojke ter bolezni kostno mišičnega sistema. Hoja pomaga uravnavati previsoko telesno težo, povišan pritisk in holesterol.

Vse te kronične bolezni predstavljajo veliko breme tudi slovenski družbi. Po podatkih o življenjskem slogu NIJZ so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti v Slovenij in leta 2016 je imelo tovrstne zdravstvene težave kar 8.6% prebivalcev, sladkorna bolezen tipa 2 je bremenila 6,9% prebivalcev in zaznaven je bil trend naraščanja bolnih med mlajšimi (NIJZ, 2016). Bolezni mišično skeletnega tkiva so v Sloveniji vodilni vzrok za odsotnost z dela. Raka dojke letno odkrijejo pri več kot 600 ženskah in število narašča, podobno za rakom danke in debelega črevesa letno zboli več kot 1300 ljudi in število narašča (NIJZ, Svit, 2020). Prekomerna teža je težava več kot polovice odraslih (55-70 let), visok krvni tlak ima skoraj polovica prebivalcev in število narašča tudi med mladostniki, povišan holesterol ima po podatkih Nacionalnega programa primarne preventive bolezni srca in ožilja iz leta 2019 kar 67 odstotkov ljudi med 35 in 70 letom, vsako leto zaradi infarkta kot posledice te bolezni umre okrog 5000 ljudi.

Svetovna zdravstvena organizacija za zdrav razvoj otrok in mladostnikov v starosti od 5 do 18 let priporoča vsaj 60 minut zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti na dan. Večina telesne dejavnosti naj bo aerobne. Vsaj 3 krat na teden naj bo vključena visoko intenzivna telesna dejavnost z vajami za krepitev mišic in kosti.

Odrasli in starejši od 65 let naj bodo za vzdrževanje zdravja zmerno intenzivno aktivni vsaj 150 minut na teden ali visoko intenzivno aktivni 75 minut na teden. Za izboljšanje zdravja je potrebno vsaj 300 minut zmerno intenzivne vadbe na teden ali 150 minut visoko intenzivne vadbe na teden. Telesna dejavnost je lahko razdeljena v krajše sklope, ki naj trajajo vsaj 10 minut. Vsaj 2 krat na teden naj bo vključena tudi telesna dejavnost za krepitev mišic. Pri starejših od 65 let vsaj 3 krat na teden vključimo vaje za izboljšanje ravnotežja in preprečevanje padcev. Ob prisotnosti bolezni, se aktivnost posameznika prilagodi telesni zmožnosti in zdravstvenemu stanju (Gibanje, telesno dejavni vsak dan, NIJZ, 2013).

V Združenem kraljestvu so se na kritično oceno zdravstvenega stanja otrok leta 2007 tri organizacije Living Streets, Heart Forum in komisija za arhitekturo in oblikovanje CABE odzvale z že omenjeno študijo Building Health (2007). Dokument razglaša aktivo mobilnost za najbolj učinkovit odgovor na probleme javnega zdravja in trdi, da lahko država in lokalne skupnosti najhitreje, najceneje in najbolj vseobsežno vplivajo na javno zdravje, če preprosto poskrbijo, da bodo prebivalci, lahko čim večkrat namesto avtomobila uporabljali noge. Študija narekuje preobrat v prometni politiki, zahteva osredotočenje na načrtovanje peš in kolesarskih poti v povezavi z javnim potniškim prometom ter narekuje spremembe v urbanističnem načrtovanju. Ljudje morajo peš in s kolesi priti do ciljev kot so šola, trgovina, delovna mesta, zdravnik, urbanistično načrtovanje pa mora z novimi regulacijskimi ukrepi poskrbeti za mešanje dejavnosti v prostoru in dostopnost storitev. Vloga zdravstvenega sektorja je v procesu spreminjanja sektorskih prioritet in povezovanja ukrepov na različnih področjih prepoznana kot ključna. 

Načrtovanje hodljivosti

V programu Aktivno v šolo in zdravo mesto spodbujamo hojo v šolo in po vsakdanjih opravkih in se posvečamo načrtovanju hodljivosti bivalnega okolja. Verjamemo, da je hoja najbolj običajna oblika telesne dejavnosti, ki jo prakticiramo vsi, ne glede na starost in socialni status. V resnici je tudi najbolj razširjena, preprosta in poceni vrsta mobilnosti. Pričakovali bi, da so pogoji za hojo povsod dobri. Vendar ni tako. Kljub temu da vsi vsak dan vsaj kakšno razdaljo prehodimo peš in kljub zavedanju o koristih hoje za zdravje, so pogoji za hojo še marsikje slabi. To pomeni, da so pločniki ozki ali pa jih sploh ni, da je tlakovanje neravno, da je prehodov za pešce premalo, da robniki na prehodih niso znižani, da so zeleni intervali na prehodih prekratkih, da ob poteh ni klopi in da se vse prepogosto pri organizaciji gradbišč in prometa povsem pozablja na pešce.

Priprava lokalnega načrta hodljivosti nam je tako v občini Črna na Koroškem kot v občini Piran pokazala, da analiza, ki se osredotoča na pogoje za hojo in skuša pospešiti prenos ciljev celostne prometne strategije v prakso, prinaša zanimive ugotovitve in je za lokalne akterje dobra spodbuda za izboljšanje pogojev za hojo. V občini Piran smo se na osnovi usmeritev fokusne skupine osredotočili na Lucijo in v osnovni šoli Lucija smo izvedli nekatere povsem nove analize. Poleg radijev hodljivost in načrta šolskih poti smo analizirali način prihoda v šole, govoril s šolarji na terenu in analizirali tudi, od kod vse otroci prihajajo v Osnovno šolo Lucija. V času Evropskega tedna mobilnosti pa smo v petek 17. septembra prav na pobudo predstavnikov osnovnih šol govorili o možnostih za izboljšanje pogojev za aktivno hojo otrok v šolo, župan Đenio Zadković pa je s podpisom Mednarodne listine za hojo prepoznal pomen hoje za lokalno skupnost in zdravje ljudi ter se zavezal k ustvarjanju boljših pogojev za hojo. Predstavniki šol in občine so prisluhnili šolarjem, ki si želijo tudi v občin Piran v šolo hoditi s kolesi, skiroji in peš in želijo skupaj z občino iskati rešitve, da bi jim to lahko omogočili.  

Foto: Urška Didovič

The post Mobilnost in zdravje – peš se daleč pride! appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Mobilnost in zdravje – peš se daleč pride! se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI