Mesta mestom: Prenova javnih površin za igro z otroki

0
43

Površine za igro pogosto obravnavamo omejeno na otroška igrišča, ki jih razumemo kot ograjena območja z določenim naborom igral in podrejena standardom varnosti. Otroci pa se igrajo povsod in si želijo za igro precej drugačne prostore. Vključevanje otrok v načrtovanje prostora za igro privede do rešitev, ki vsebujejo predvsem različne naravne prvine, kot so drevesa in grmovje, pesek, voda in razgiban teren. Take ureditve so tudi cenovno ugodnejše in enostavnejše za vzdrževanje. Poleg tega pa otroci za igrišča, ki so jih pomagali zasnovati, tudi sami radi dobro skrbijo.

Ko so v Kočevju leta 2018 začeli načrtovati prenovo treh dotrajanih otroških igrišč, so na vsakem igrišču izvedli delavnico z otroki, da bi prenovo kar se da prilagodili njihovim željam in potrebam. Želeli so vedeti čim več o igralnih navadah in igrah, načinih uporabe prostora za igro, načinih gibanja po prostoru in o tem, kaj si želijo, kje in kako bi se želeli igrati. Občinska projektantka in hkrati predstavnica službe za urejanje in vzdrževanje igrišč in zelenih površin je v pogovorih z njimi iskala principe gibanja in principe igre. Nič jih ni posebej spraševala o igralih in opremi, ampak je prepustila, da to omenijo sami.

Pogovor z otroki na igrišču. Foto: TV Kočevje

 

Pogovori z otroki so ji pokazali, da ti zelo dobro zaznavajo kakovostne prostore za igro. To so bili odprti prostori, ki so urejeni in vzdrževani ter izstopajo z različnimi naravnimi in rastlinskimi prvinami. Pomembno jim je bilo tudi, da je prostor za igro blizu doma in da je varen. Toda izkaže se, da so kriteriji varnosti pri otrocih precej drugačni od tega, kako na varnost igre gledamo odrasli. Varnost za otroke ni povezana z višino padca, velikostjo odprtine v opremi ali varnostno podlago, ampak predvsem z bližino doma, odsotnostjo avtomobilskega prometa  in z drugimi uporabniki prostora. Slednji se zdijo še najpomembnejši.

Otroci dobro zaznavajo okolje in komunicirajo o svojih potrebah zelo iskreno, zato so zelo jasno opredelili svoj pogled na druge uporabnike javnih površin. Tako so povedali, da jim starejši otroci pogosto prevzamejo igrišča, da staršev ne želijo imeti preblizu med igro in da jih drugi uporabniki pogosto motijo, ker želijo preprosto imeti pri igri svoj mir. Tega običajno s strani odraslih ne izvemo tako neposredno.

S pomočjo teh uvidov je občina doslej uspela obnoviti eno igrišče. Zasnovali so ga z več odprtega, dobro oblikovanega prostora in z manj igrali. Na tablo ob vhodu so zapisali pravila, ki so jih predlagali otroci. Pri oblikovanju so iskali tudi načine za zmanjševanje potencialnih konfliktov med starejšimi uporabniki javnih površin in otroki. Hkrati pa so v središče prostora za igro umestili več klopi in miz za druženje, ki niso namenjene samo otrokom ampak tudi staršem in drugim potencialnim uporabnikom.

Nogometni goli na prenovljeni javni zeleni površini. Foto: Tanja Štajdohar Urh

 

Pristop k urejanju prostora za igro, ki so ga razvili v Kočevju, ponuja dobro rešitev za izzive, ki jih za občine predstavljajo potreba po programski in oblikovalski prenovi javnih površin, ne samo tistih, ki so namenjene igri, temveč tudi pri celoviti prenovi javnih odprtih prostorov. Z vključevanjem otrok in mladih v načrtovanje ustvarimo igralne krajine in prostore dobrega počutja za vse. V Kočevju so z učinki tega pristopa zelo zadovoljni in že načrtujejo obnovo še nekaj igrišč, pri kateri bodo v načrtovanje prav tako vključili otroke.

Priporočila za prenos: Praksa je precej preprosto prenosljiva v vse občine, kjer se skupaj s projektanti lotevajo prenove javnih odprtih površin. Občine lahko uporabijo različna orodja za sodelovanje s prebivalci in spoznavanje resničnih potreb prebivalcev v soseskah. Pogovori in neposredna komunikacija so vedno dragoceno in učinkovito izhodišče za snovanje sprememb in razvoj dobrih prostorskih in drugih rešitev. Med drugim tudi povežejo prebivalce in jim koristijo pri urejanju različnih skupnih zadev. Pri načrtovanju novih rešitev je pomembna komunikacija od zasnove, tekom izvedbe in tudi po prenovi, saj se le tako lahko tudi upravljanje prostora prilagaja potrebam, vsi udeleženi pa nabirajo tudi izkušnje za prihodnje izzive.

Sorodni projekti URBACT ali drugi: Igraj se in se razvijaj, Macerata (URBACT dobra praksa)

 

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Naslovna fotografija: Delavnica o prenovi. Foto: TV Kočevje

The post Mesta mestom: Prenova javnih površin za igro z otroki appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Mesta mestom: Prenova javnih površin za igro z otroki se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI