Mesta mestom: Oživitev Male tržnice

0
200

Tržnice v mestih so pogosto srce družbene vitalnosti skupnosti. Igrajo pomembno vlogo v lokalnem sistemu prehrane, celovitem razvijanju prostorov in gospodarskem razvoju nekega območja. Poleg družbenih in mikroekonomskih učinkov pozitivni učinki vitalnih tržnic posegajo tudi na druga področja: so odlični viri za zdravje skupnosti, ustvarjajo varne in živahne javne prostore, krepijo civilno družbo ter imajo ekološke in regionalne ekonomske vplive. Tržnice je tako potrebno razumeti kot prostore potrošnje in kot prostore družabnosti.

Mala tržnica je dober primer, kako je lahko lokalna skupnost gonilna sila za revitalizacijo javnih prostorov v soseski. Leta 2018 so se prebivalci območja v okviru pilotnega projekta povezali z obiskovalci in ponudniki iz tržnice, njenim upraviteljem in strokovnjaki in skupaj začeli izvajati aktivnosti za ureditev prostorov ter organizirali dogodke z živahnim programom in pestro tržnično ponudbo. Oživitev prostora je imela tudi širše prostorske, družbene in ekonomske učinke.

Mala tržnica je ena manjših tržnic v Mariboru in se nahaja v eni od rezidenčnih četrti, ugnezdena med stanovanjske bloke in šolo. S propadom industrije v bližini in pojavom večjih nakupovalnih središč je tržnica v 90. letih doživela zaton. Prostori in okolica tržnice so bili prezrti tudi s strani upravitelja, zanemarjeni in družbeno podhranjeni. Na tržnici so vsakodnevno prodajale le še dve do tri branjevke, tudi obisk tržnice je bil slab.

Na tržnico po sveže lokalne pridelke in izdelke. Foto: Gregor Salobir

Leta 2018 se je začela pobuda za oživitev in ureditev prostorov in okolice Male tržnice, s pristopom od spodaj navzgor, z oblikovanjem delovne skupine lokalnih prebivalcev in občinskega javnega komunalnega podjetja. S pilotnim projektom so želeli lokalno skupnost in druge akterje v mestu opozoriti na ta prostor in njegov potencial ter dvigniti družbeno vitalnost prostora, ki dela prostor zanimiv in zvišuje kakovost življenja. V ta namen so skupaj analizirali potrebe območja in oblikovali program aktivnosti za pilotno sezono.

Ob začetku sezone so uredili prostore in njihovo okolico ter s tem pripravili prostore za izvedbo predvidenih aktivnosti. Med aprilom in majem 2018 so izvedli pet živahnih sobot s pestrim programom in tržnično ponudbo, ki so se izkazale za velik uspeh.

Priredili so dogodke, da so na ta javni prostor pritegnili lokalno prebivalstvo iz bližnje in širše okolice ter ciljne skupine, ki prej niso pogosto zahajale sem (npr. mlajše družine). Zaradi dobrega odziva na pilotne dogodke so se tematske aktivnosti nadaljevale tudi v jesenskem času, nato pa so podoben program ponovili tudi v spomladanski sezoni 2019.

Plakati. Foto: Gregor Salobir

Z izvedbo pilotnih aktivnosti so praktično brez sredstev dosegli velike učinke. Prostor je pridobil na prepoznavnosti, povečalo se je zanimanje za redno prodajo na tržnici in obisk tudi v času izven večjih dogodkov. Uredila se je ploščad pred tržnico in prometna ureditev ob njej. V prazen prostor ob tržnici se je naselila trgovina brez embalaže, kar je še dodatno obogatilo prostor. Tudi občinsko komunalno podjetje je prepoznalo potencial tovrstnih aktivnosti in začelo nekatere aktivnosti izvajati tudi na drugih tržnicah v njihovem upravljanju.

Pobudniki akcije prepoznavajo potencial tovrstnih aktivnosti, a vseeno opozarjajo, da zaradi svoje prostovoljske naravnanosti projekt ni finančno in časovno stabilen, torej ni dolgoročno vzdržen. Za uspešno izvajanje aktivnosti in povezovanje skupnosti bi bilo potrebno poiskati sogovornike »od zgoraj«, ki bi lahko naredili projekt stabilnejši in ga umestili v svoje sistemske okvire.

Prednosti: Povezovanje lokalne skupnosti z izjemno nizkimi finančnimi vložki.

Slabosti: Brez sogovornika »od zgoraj« projekt ni dolgoročno stabilen in vzdržen.

Nauk: Lokalna skupnost je lahko gonilna sila za revitalizacijo javnih prostorov v svojih soseskah, a je za vzdržnost pomembna podpora »od zgoraj«.

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Naslovna fotografija: Živahna sobota na Mali tržnici. Foto: Gregor Salobir

The post Mesta mestom: Oživitev Male tržnice appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Mesta mestom: Oživitev Male tržnice se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI