Mesečne e-novice Mreže za prostor in Mreže Plan B za Slovenijo – januar 2021

0
136

Uvodnik 

Uroš Brankovič, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj (CTRP Kranj)

Kdo ima rad Akcijski načrt za ekološko kmetijstvo ?

Ekološko kmetijstvo, predvsem lokalno, je ena od tistih razvojnih usmeritev, ki prinaša vrsto celovitih koristi za prehod v zeleno družbo in gospodarstvo oz. v gospodarjenje z naravnimi viri, ki sta si ga (deklarativno) začrtala Slovenija in EU. To velja tako glede zmanjšanja negativnega vpliva sodobnega konvencionalnega kmetijstva na okolje in biotsko raznovrstnost kot tudi glede koristi za prehrano oz. zdravje prebivalstva, tolikokrat izpostavljenega v obdobju korona virusa.

Slovenija je ob tem v zadnjih letih, poleg že tradicionalnega ljudskega priseganja na ”domače”, doživela pravi vihar navdušenja nad lokalno hrano in nacionalno samooskrbo. Tudi s strani politikov in državnih institucij. Zato bi pričakovali, da bo na tem navdušenju uspešno jadral tudi Akcijski načrt za ekološko kmetijstvo do leta 2027 (ANEK 2), ki ga je MKGP začel pripravljati konec pomladi 2019. Z njim bi po 5-letnem premoru brez takega dokumenta ter precejšnjem polomu pri doseganju ciljev iz ANEK 1 eko kmetijsko močneje pognali v željeno smer. To je v avstrijsko smer z (med drugim) 26% kmetijskih površin pod eko obdelavo (v Sloveniji 10%). Krepko pa bi podprli tudi doseganje celote obveznih zelenih ciljev za slovensko kmetijstvo.  

A navdušenje nad lokalno hrano, samooskrbo in ozelenitvijo kmetijstva se v Sloveniji nikakor ne prevede tudi v jasno izražene izjave in zaveze politike, da bo eko kmetijstvo ustrezno podprto kot pomemben prispevek sektorja pri doseganju zgornjih podnebnih, naravovarstvenih in prehranskih ciljev. Podpora ”domačemu” se kaže bolj kot ”alibi”, da se v kmetijstvu dela v pravo smer brez da bi dali potrebno podporo eko kmetijstvu. Zato verjetno ni presenečenje, da v Sloveniji ta del kmetijstva kljub vse večjemu povpraševanju potrošnikov že doživlja stagnacijo ali celo upad. Neobstoj evidenc koliko se v šolah dejansko upošteva obvezen delež ekoloških živil, vsaj posredno negativen odnos nekaterih profesorjev agronomije do (potencialnih) mladih eko kmetov… niso nič kaj spodbudni pokazatelji trenutnega stanja.

Na vseh 10 delavnicah za pripravo ANEK 2 so se zbrali raznovrstni in izkušeni akterji ter tudi predlagali kvalitetne nove ali nadgrajene celovite ukrepe. Take, ki lahko nudijo dejansko dolgoročno podporo razvoju ekološkega kmetijstva. Za preseganje svojega butičnega statusa ta namreč potrebuje enako podporno strukturo in instrumente kot konvencionalno kmetijstvo –  od zadostnega in kvalitetnega svetovanja obstoječim in potencialnim eko kmetovalcem, raziskav in tehnološkega razvoja, eko semenarstva, izobraževalnih programov za bodoče kmetovalce do promocij in podpore trženjskemu organiziranju. To pomeni tudi vsestransko močno in neodvisno interesno organizacija za ekološko kmetijstvo z zadostnimi in stalnimi finančnimi viri in kadri. Ta bo služila kot strokovna podpora eko pridelovalcem, med drugim pri organiziranju trženja in kvalitetnega nagovarjanju potrošnikov, in tudi kot kompetenten in upoštevan sogovornik ministrstvu in drugim akterjem. Uspeh sosednje Bio Austria nam je lahko za zgled, da je pričakovati preboj s prostovoljnimi društvi in minimalnimi viri čista utopija.   

Ukrepi v ANEK 2 bi končno morali v celoti upoštevati posebnosti (težjih) pogojev pri pridelavi oz. vzreji, s tem povezane večje stroške oz. manjše količine pridelka ter predvsem vse okoljske, prehranske in gospodarsko-socialne koristi. To konkretno zahteva višjo razliko pri proizvodnih podporah napram konvencionalni pridelavi ali pa da so za eko pridelavo prednostno namenjena vodovarstvena območja. Slednja so ne le okoljsko ranljiva ampak pogosto tudi ravninska in najbolj naravno rodovitna. Ukrepi bi pripomogli, da za zdrave, kakovostne in okolju prijazne eko prehranske izdelke ne bo povsem prikrajšan nihče, tudi porabniki z nižjimi dohodki ne, še manj pa tisti iz posebej ranljivih skupin kot so otroci, starostniki in bolniki.

Skoraj na vsaki delavnici je prišel trenutek, ko je bilo med udeleženci delavnic občutiti obup ali vsaj močno apatijo. Pa ne toliko zaradi neuspeha ANEK1, temveč zaradi več kot mlačnega odnosa odločevalcev. To se pri slednjih ni bistveno premaknilo niti z jasno določenim ciljem iz prehranske Strategije EU Od vil do vilic o 25% zemljišč z eko kmetijsko obdelavo do leta 2030.

Zato si ekološko kmetijstvo oz. ekološki kmetje želijo v času priprave ANEK 2 predvsem to, da bi dobili odločno in jasno izraženo politično podporo Akcijskemu načrtu in temu namenjene ustrezne finančne in nefinančne instrumente. Kajti če parafraziramo verze našega legendarnega pesnika – za resničen preboj slovenskega eko kmetijstva ga mora imeti vsaj nekdo od političnih odločevalcev resnično rad.

Aktualno v okviru mrež 

Podnebno izobraževanje Podnebne politike in cilji

Tretje podnebno izobraževanje Mreže za prostor bo namenjeno predstavitvi mednarodnih, EU in nacionalnih politik in ciljev, namenjenih zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, h katerim je zavezana tudi Slovenija. Po tem, ko smo se v okviru prvega podnebnega izobraževanja seznanili s temeljnimi  pojmi podnebnih sprememb, v okviru drugega pa s stanjem in prognozami za Slovenijo, se bomo v okviru tretjega podnebnega izobraževanja posvetili politikam, ki usmerjajo prizadevanja za blaženje podnebnih sprememb. Več >>>

Novi Zakon o varstvu okolja v javni razpravi

Do 1.2.2021 je v javni razpravi novi Zakon  o varstvu okolja – ZVO-2. ZVO-2 prinaša pomembne spremembe glede statusa NVO v javnem interesu ter dostopa do ključnih okoljskih postopkov. Več >>>

Odziv mrež na osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih

V obeh vsebinskih mrežah s področja okolja in prostora smo se odzvali na osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga je v javno razpravo dalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odziv mreže Plan B za Slovenijo je na voljo tukaj, odziv Mreže za prostor pa tukaj.

Ne dovolimo, da nas negotovost, kompleksnost in dolgoročnost podnebnih sprememb odvračajo od ukrepanja – vemo dovolj!

Na drugem Podnebnem izobraževanju Mreže za prostor v okviru Podnebnega programa sta se nam 15.12.2020 pridružili mag. Mojca Dolinar, vodja sektorja za analizo podnebja na ARSO, in mag. Andreja Urbančič iz Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan. Predstavili sta nam stanje glede podnebnih sprememb v Sloveniji, projekcije sprememb do konca stoletja in kakšna je (ali bi morala biti) naša podnebna pot. Več >>>

Pripombe mrež na osnutek Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije

Komentarje Mreže za prostor, ki vsebujejo tudi predlog Mreže za prostor o brezplačni stvarni služnosti streh v javni lasti, najdete tukaj, komentarje mreže Plan B za Slovenijo pa tukaj

Spletna razstava Morje plastike

Med izbranimi malimi projekti mreže Plan B za Slovenijo je tudi razstava Morje plastike, ki si jo lahko ogledate v spletni obliki. Osveščevalna razstava na strnjen in kreativen način prikazuje problematiko plastičnih smeti v morju, s fokusom na Jadranu in slovenski obali. Kot so v Smetumet zapisali: »Imamo plastiko, imamo smeti in brezbrižne korporacije, ampak imamo pa tudi rešitve. Skrajni čas je, da shekamo ta sistem! Da nam bo vsaj malo lažje, so tukaj stop motion filmčki in zabavne zgodbe o morskih smeteh + kul tekst s številnimi linki za poglabljanje znanja.« Več >>>

https://smetumet.com/wp-content/uploads/IMG_1759edit-800x600.jpg

Manj reklamnih panojev in več pomolov na kmetijskih zemljiščih?

V Mreži za prostor nedvomno prepoznavamo nujnost prilagajanja predpisov o rabi kmetijskih zemljišč za blaženje podnebnih sprememb, predvsem pa za prilagajanje nanje ter tudi za hkratno povečevanje obsega samooskrbe s hrano. Kot pa kaže, predloga sprememb ZKZ niso motivirale prognoze ARSO do konca 21. stoletja, saj podnebne spremembe oziroma potrebnost prilagajanja niso omenjene nikjer (niti v uvodni obrazložitvi). Več >>>

Sprememba Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030. Odziv KTPP: Res ostajamo osamljeni otok v trajnostni shemi prometa EU?

Resolucija je še en primer iz niza dokumentov, s katerimi se naša država odmika od usmeritev, ki jih na področju prometa in predvsem okolja z Evropskim zelenim dogovorom narekuje Evropska unija. Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) zato opozarja na zgrešenost predlaganih rešitev. Več >>>

Iz aktivnosti članic 

Podnebne politike 

[Umanotera] Bomo konec stoletja namesto na sončni strani Alp kar na vroči strani Alp?

V Umanoteri so v preteklih mesecih pripravili razstavo Na vroči strani Alp, ki prikazuje predvidevanja strokovnjakov o tem, v kakšni Sloveniji bomo živeli konec 21. stoletja, če glede podnebnih sprememb ne bomo ukrepali. Če razstava kaže pričakovane posledice našega vztrajanja pri življenjskem slogu, ki povzroča podnebne spremembe, na drugi strani poudarja enako pomembno dejstvo: še vedno namreč lahko ublažimo podnebno krizo in se taki prihodnosti izognemo. Več >>>

https://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2021/01/99123238_10157202069142647_1516837248987824128_o-1030x343.jpg

[Umanotera] Slovenija ponovno zdrsnila na lestvici boja proti podnebnim spremembam 2021

Rezultati indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2021 (CCPI 2021) niso najbolj spodbudni – nobena izmed analiziranih držav še ni storila dovolj v boju s podnebno krizo in tako ni na poti, ki bi bila združljiva s cilji Pariškega sporazuma. Slovenija je letos pristala na neslavnem 51. mestu, kar je precej slabši rezultat kot lansko 44. mesto. Na področju podnebne politike so bile naše ambicije ocenjene celo kot »izredno nizke« (Very Low). Več >>>

[Focus] Podnebni cilj EU: 55 % manj emisij do 2030 ne bo dovolj

Na zasedanju v Bruslja so se voditelji držav članic med drugim usklajevali o stališču Evropskega sveta do novega podnebnega cilja EU do 2030. Po dolgi razpravi so podprli predlog Evropske komisije, da bomo v EU do leta 2030 zmanjšali emisije toplogrednih plinov za 55 odstotkov (glede na leto 1990). Dogovor voditeljev EU o povišanju podnebnega cilja za leto 2030 je korak v pravo smer, vendar ni zadosten. Več >>>

[PIC] Podnebne spremembe skozi pravo – po uspešni izvedbi objavljamo gradivo

V ponedeljek, 14.12.2020, so v PIC izvedli dogodek Podnebne spremembe skozi pravo, ki je zaobjemal pravne vidike spopadanja s podnebnimi spremembami. Format dogodka se je izkazal za smiseln uvod v podnebno pravne tematike, ki jih načrtujejo razširiti in poglobiti na naslednjih dveh dogodkih, ki jih načrtujejo februarja in aprila 2021. Več >>>

[Umanotera/Focus] Uspešen pričetek prvega usposabljanja za koordinatorje skupnostnih projektov

V Umanoteri in društvu Focus so v decembru pričeli s prvim usposabljanjem za koordinatorje skupnostnih projektov. Na uvodni delavnici so pobližje spoznali koristi skupnostnih projektov, dobre prakse z različnih področij ter organizacijske in finančne modele SUŽV, začrtali pa so tudi nadaljnje korake usposabljanja. Uvodni delavnici bo sledilo 8-tedensko načrtovanje konkretnih skupnostnih projektov udeležencev usposabljanja. Več >>>

[Focus] Kljub zahtevam EU Slovenija v NEPN ni ustrezno naslovila energetske revščine

Novo evropsko poročilo “Odpravljanje energetske revščine z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti: prednost ali prazna obljuba?” razkriva neustrezne ukrepe šestih držav članic za boj proti energetski revščini. Poročilo ugotavlja, da Hrvaška, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška in Slovenija v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih niso podale niti jasne opredelitve energetske revščine, kar je minimum, ki ga zahteva EU. Več >>>

[Umanotera] Kakšne spremembe Aarhuške uredbe so potrebne?

V Umanoteri so med podpisniki poziva k spremembi Aarhuške uredbe, ki bi vodila do učinkovitega izvajanja evropskega zelenega dogovora. Predlog v trenutni obliki ne izpolnjuje minimalnih standardov dostopa do pravnega varstva, ki jih zahteva mednarodno pravo. Da bi zagotovili, da bodo institucije EU, tako kot drugi javni organi, prevzele odgovornost, kadar ne bodo upoštevale zakonodaje EU, ga je potrebno bistveno izboljšati. Več >>>

[IPoP] V EU vroče o Aarhuški konvenciji – IPoP je podprl skupno izjavo NVO glede Arhuške uredbe

Nevladne organizacije treh držav so v okviru predsedovanja trojice Nemčija, Portugalska, Slovenija Svetu EU podale skupne pripombe na predlog sprememb Uredbe o uporabi Aarhuške konvencije, pripravile pa so tudi skupne pripombe, ki jih je med drugimi podprl tudi IPoP – Inštitut za politike prostora. Več >>>

Foto: Nina Plevnik

[Focus] Skladi EU morajo spodbujati opuščanje fosilnih goriv

Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF), Sklad za pravičen prehod (JTF) ter Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad (ESRR/KS) skupaj obsegajo več kot 943 milijard evrov. Ta sredstva predstavljajo največjo naložbo v gospodarsko okrevanje EU, strukturne reforme in regionalni razvoj do sedaj. V prispevku s strani Focusa so predstavljene možnosti za učinkovito porabo teh sredstev in zagotavljanje pravičnejše, bolj zdrave in trajnostne prihodnosti EU – brez fosilnih goriv. Več >>>

[Umanotera] Zakaj si politika ne drzne prepovedati frackinga? In morda še pomembneje – zakaj Slovenija še naprej ostaja članica Pogodbe o energetski listini?

»Članica česa?« se najverjetneje sprašujete. Več o tem, kaj Pogodba o energetski listini sploh je, kaj se trenutno dogaja na tem področju ter kakšen vpliv ima ECT na našo prihodnost pa na >>>

https://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2020/12/ECT-fotka-1030x541.jpg

Trajnostna mobilnost

[IPoP] Avtomobil tudi za poti, ki bi jih lahko prehodili

V prejšnjem članku o raziskavi Zakaj ljudje potujejo kot potujejo so bile predstavljene ključne ugotovitve raziskave, ki so povezane z izbiro načina potovanja, razlogi za te izbire in možnostmi za spremembe potovalnih navad. Tokrat so predstavljene potovalne navade – katere vrste vsakdanjih poti oziroma opravkov najpogosteje opravljamo, za kako dolge poti gre in katere načine potovanja za te opravke izberemo. Več >>>

[Umanotera] Zahtevamo nujne ukrepe na področju zmanjšanja emisij v letalskem sektorju

Več kot 30 nevladnih organizacij, med njimi tudi Umanotera, je na predsednico Evropske komisije, predsednika Evropskega parlamenta in predsednika Evropskega sveta naslovilo odprto pismo, v katerem pozivamo k sprejetju nujnih ukrepov za zmanjšanje emisij iz letalstva. To je še posebej pomembno v luči nedavno objavljene analize Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA), pripravljene za Evropsko komisijo, ki ugotavlja, da ima zračni promet trikrat večji podnebni vpliv v primerjavi z izpusti CO2 v letalskem sektorju. Več >>>

https://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2020/12/letalo.jpg

[IPoP/CIPRA] Lokalni načrt hodljivosti za boljše zdravje in kakovost bivanja

Lokalni načrt hodljivosti je dokument, ki opredeli hojo kot zdravju koristno prometno prakso in jo umešča v središče lokalne prometne politike ter tako povezuje prizadevanja lokalnih akterjev za javno zdravje s prizadevanji za trajnostno mobilnost in kakovost bivanja. Objavili so predlog Lokalnega načrta hodljivosti za občino Črna na Koroškem (LNH). Več >>>

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[Ekologi brez meja] Sodelovanje zero waste občin se splača

Kako se slovenske občine pod programom Zero waste Slovenija lotevajo izzivov zmanjševanja odpadkov v svojih občinah si preberite v prispevku s strani Ekologov brez meja. Več >>>

[Ekologi brez meja] Knjiga Dom brez odpadkov nas ponovno navdušuje!

Ekologi brez meja v branje predlagajo knjigo Dom brez odpadkov, o kateri pravijo: »Ne, življenje v domu brez odpadkov ni za priviligirance z veliko denarja in časa. Ravno nasprotno! Končni učinek je manj navlake, posledično manj pospravljanja in čiščenja in zato več časa za bolj ustvarjalne dejavnosti ali preprosto za počitek z dobro knjigo v roki.« Več >>>

Urejanje prostora

[prostoRož] Spletna stran projekta Vroče točke

ProstoRož je objavil spletno stran https://vroce-tocke.info, ki povzema izsledke poleti izvedene raziskave Vroče točke. Ljudi so vprašali, kje jim je poleti prevroče, ti pa so označili 700 lokacij po vsej Ljubljani. Na strani so obravnavane problematične lokacije, predlagani pa so tudi ukrepi in prostorske rešitve, ki hladijo mesto.

[DKAS] Odzivi na spremembe prostorske zakonodaje

V preteklih mesecih so se zvrstile številne spremembe na mnogih področjih, med njimi tudi na področju prostorske zakonodaje, in sicer novi predlogi Zakona o urejanju prostora, Zakona o kmetijskih zemljiščih, Gradbenega zakona, ter drugih določil. Na spremembe zakonodaje se je društvo v letošnjem letu aktivno odzivalo: odziv na ZUreP in podane pripombe, odziv na ZKZ, dopis s pripombami na GZ, ZAID in druga določila. Več >>>

Urbane politike

[IPoP] Pozdravljamo Novo Leipziško listino

Oglejte si posodobljena načela EU o trajnostnem urbanem razvoju in prispevek programa URBACT. Nemško predsedstvo Svetu Evropske unije je izpolnilo obljubo o prenovi načel EU o trajnostnih evropskih mestih z Novo Leipziško listino, sprejeto 30. novembra 2020. Nova Leipziška listina posodablja načela prvotne in prelomne Leipziške listine iz leta 2007. Več >>>

Varstvo narave in zavarovana območja

[CIPRA] Alpski sistem podnebnih ciljev – priporočila za slovenski gorski gozd

V okviru projekta GozdNega so v CIPRI s strokovnjaki pregledali priporočila, ki jih za gorski gozd predvideva Alpski sistem podnebnih ciljev in pripravili smernice njihovo udejanjanje v Sloveniji. Več >>>

https://www.cipra.org/sl/novice/alpski-sistem-podnebnih-ciljev-priporocila-za-slovenski-gorski-gozd/@@images/29236413-e3fc-4106-9f57-4f919235a976.jpeg
Fotografija: K. Žakelj

[DONDES] Predavanje ob 100-letnici spomenice o varstvu narave

Letošnje praznovanje 100-letnice Spomenice o varstvu narave je priložnost, da namenimo nekoliko več pozornosti dejavnosti varstva narave v Sloveniji. Dne 20. januarja 1920 je namreč Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikom pri Muzejskem društvu za Slovenijo predložil vladi Spomenico – jedrnat in vsebinsko dobro utemeljen program varstva narave v Sloveniji. Več >>>

[DOPPS] Komisija pozvala Malto k zaustavitvi lova na ščinkavce

Konec novembra so evropski parnerji BirdLife podpisali pismo podpore BirdLife Malte, ki ga je ta naslovila evropskemu komisarju za okolje zaradi nezakonitega lova na ščinkavce. Evropska komisija se je hitro odzvala in oblasti na Malti pozvala k upoštevanju zakonodaje EU in sodbe Evropskega sodišča. Več >>>

Okolje in zdravje

[Ekologi brez meja] Tudi Slovenci smo okuženi s plastiko

Nova raziskava, pri kateri so sodelovali tudi Ekologi brez meja, odkriva, da je v naših telesih zaskrbljujoče veliko strupenih kemikalij. Izmed 28 analiziranih kemikalij so jih v vzorcih v povprečju našli 20,5, od tega najmanj 18 in največ 23 v posameznem vzorcu. Raziskovalci poudarjajo, da nas morajo rezultati skrbeti predvsem zaradi generalne izpostavljenosti celotne populacije, saj varnih mejnih vrednosti ni. V raziskavi pod okriljem Zero Waste Europe so analizirali 52 vzorcev urina posameznikov iz Slovenije, Španije, Belgije, Bolgarije, Latvije in Portugalske. Več >>>

[IMZTR] Poročilo “The Lancet Countdown on Health and Climate Change 2020”

Izšlo je novo poročilo “The Lancet Countdown on Health and Climate Change”, ki letno spremlja in analizira kazalce, ki vplivajo na povezavo med javnim zdravstvom in podnebnimi spremembami. Več >>>

Drugo

[DOPPS] “Praznični”, zimski Svet ptic

V DOPPS v branje priporočajo novo številko revije Svet ptic. Več >>>

[Slovensko društvo evalvatorjev] Izšla je knjiga “Complex Society”

Iz Slovenskega društva evalvatorjev sporočajo, da je pri založbi Vernon Press izšla nova knjiga avtorjev Bojana Radeja (SDE) in Mojce Golobič (UL, SDE), z naslovom “Complex Society”. Več >>>

[IPoP] Sprejeta je bila Teritorialna agenda 2030

Ministri EU, pristojni za prostorsko načrtovanje, teritorialni razvoj in teritorialno kohezijo, so na neformalnem srečanju 1. 12. 2020 sprejeli Teritorialno agendo 2030. S tem je nemško predsedstvo EU zaključilo petletni postopek prenove prve teritorialne agende, sprejete leta 2007. Več >>>

Napovednik dogodkov

[DOPPS] Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2021, 16. in 17.1.2021

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh vodnih telesih po Sloveniji. Več  >>>

[Ekologi brez meja] Novo življenje lesa: krožno gospodarstvo v praksi, 19.1.2021

Cilj dogodka je prek treh vsebinskih sklopov predstaviti rezultate projekta Lesni feniks, pregledati druge primere krožnega gospodarstva in z udeleženci okrogle mize odkriti potenciale krožnega gospodarstva, še posebej v lesni industriji. Več >>>

[IPOP/CIPRA] Načrtujmo skupaj zdravo mesto!, do 20.1.2021

Program Aktivno v šolo in zdravo mesto ponovno vabi k sodelovanju občino, ki bi želela v prvi polovici leta 2021 z delovno skupino programa sodelovati v procesu izdelave lokalnega načrta hodljivosti – LNH. S takšnim načrtom občina sproži proces ozaveščanja o pomenu hoje za zdravje in lokalni promet in si pripravi izhodišča za urejanje hoji prijaznega okolja in uresničevanje potrebnih infrastrukturnih, organizacijskih in promocijskih ukrepov.  Več >>>

[Pazi!park] Otroci živijo sosesko, konec januarja 2021

Spet smo tu! Letošnji dogodek z imenom »Otroci živijo sosesko« bo izpostavil pomen urejenih odprtih prostorov stanovanjskih sosesk. Dobri prostorski pogoji za čim zgodnejše samostojno bivanje otrok na prostem pomembno vplivajo na otroški razvoj, saj prispevajo k fizično bolj spretnim, močnejšim in zdravim otrokom vseh socialnih skupin. Otroci so pomemben povezovalni člen skupnosti; povezujejo različne generacije, skupnostno načrtovanje in urejanje prostora pa je povod za ustvarjanje novih medsebojnih vezi, ki utrjujejo skupnosti. Več >>>

POZOR: tukaj je dihanje nevarno!

V Partnerstvu za okolje in zdravje odločili raziskati, kje v Ljubljani dihamo najbolj onesnažen zrak. Osredotočili se bomo na merjenje koncentracij dušikovega dioksida (NO2), ki je eno poglavitnih onesnaževal zraka – pri nas ga največ nastane kot posledica cestnega motornega prometa. Pri tem pa bomo potrebovali tudi vašo pomoč. Tako je! Želimo si, da nam prebivalci in obiskovalci Ljubljane poveste, kje po vašem mnenju v Ljubljani dihamo najbolj onesnažen zrak. Več >>>

Vsebina na strani Mesečne e-novice Mreže za prostor in Mreže Plan B za Slovenijo – januar 2021 se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI