Mednarodna konferenca Skupaj do stanovanj: na potezi je politika!

0
55

17. marca  se je v Ljubljani odvila mednarodna konferenca SKUPAJ DO STANOVANJ. Gosti in udeleženci konference so se strinjali, da stanovanjskih zadrug ne bo moč vzpostaviti brez sistemskih in zakonskih sprememb, na katere se čaka že več let. Skrajni čas je, da tudi pristojni akterji prevzamejo svoj del odgovornosti in v področje vložijo nove premisleke, delo in finančna sredstva. 

V prvem delu konference sta bili predstavljeni dve dobri tuji praksi. Katharina Urbanek, iz Studia Urbanek je predstavila stanovanjsko zadrugo Kohlenrutsche iz Dunaja, ki  je vzorčen  primer novejše, arhitekturno domišljene, vključujoče in generacijsko pestre zadruge. Thibault Leroy pa nam je predstavil Skupnostni zemljiški sklad Bruselj (CLTB), katerega začetki segajo v leto 2008. Ob javni podpori sklad zagotavlja danes kakovostno stanovanjsko rešitev za 100 gospodinjstev, dodatnih 100 stanovanj pa imajo že v pripravi. Obe praksi skupnostne stanovanjske preskrbe sta bili izbrani, ker temeljita na neprofitnih načelih, stanovanja vračata v njihovo primarno funkcijo doma ter jasno ilustrirata, kako se lahko ob primerni zakonski ureditvi in javni podpori omogoči pridobivanje dostopnih in kakovostnih stanovanj tudi z aktivacijo zasebnih iniciativ in kapitala.

Po predstavitvi sta se nam v razpravi pridružila predstavnika javnih akterjev na področju dostopnih stanovanj Tom Lejuste, iz Bruslja (Brussel Huisvestin) in Christian Schantl iz Dunaja (Wiener Wohnen). Slišali smo, da so za razvoj dostopne skupnostne stanovanjske preskrbe ključne javne spodbude v obliki ugodnejšega dostopa do zemljišč in virov financiranja. Poleg javnega interesa zagotavljanja dostopnih stanovanj je bila izpostavljena tudi širša družbena vloga stanovanjskih zadrug – predstavljajo spodbudno okolje za sobivanje različnih generacij, omogočajo nove načine organizacije vsakdana in skrbstvenih obveznosti ter integracijo različnih marginaliziranih skupin. To je sicer veliko težje meriti in dobro ovrednotiti. Velikokrat so prav stanovanjske zadruge na čelu inovacij v stanovanjski preskrbi, tako pri iskanju novih prostorskih in arhitekturnih pristopov in rešitev kot pri organizaciji bivanja. Dobre zadružne prakse se potem prelivajo tudi v ostale javne in tržne stanovanjske projekte.

V drugem delu konference so v pogovoru o ovirah pri vzpostavljanju stanovanjskega zadružništva pri nas in načinih, kako te čim prej odpraviti, razpravljali Anita Hočevar Frantar, z Ministrstva za okolje in prostor, Alenka Kern, iz Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Aleš Tomažin, iz Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, Marko Funkl, iz Občine Hrastnik, Urška Breznik, iz stanovanjske zadruge StanKoop in Rok Ramšak, iz stanovanjske zadruge Zadrugator. Okroglo mizo je moderirala Maša Hawlina, z Inštituta za študije stanovanj in prostora. 

Skupno vsem pobudam za vzpostavitev stanovanjskih zadrug je, da se soočajo z mankom ustrezne zakonske podlage, ki bi spodbujala zagon zadrug in urejala njihovo delovanje, na kar že leta tudi vztrajno opozarjajo. Kljub temu, da so se vsi govorci omizja strinjali, da bi lahko stanovanjske zadruge pomembno dopolnjevale delo javnih stanovanjskih skladov in da bi jih bilo potrebno spodbujati, sistemske ureditve področja še ni. Zaradi vse večjega zanimanja za stanovanjske zadruge, vse bolj perečih stanovanjskih stisk in občutka, da se stvari nikamor ne premikajo, je nevladna organizacija Inštitut za študije stanovanj in prostora (IŠSP) sama pripravila predlog zakonskih rešitev, ki za zadruge predvideva določene spodbude – npr. ugodnejši dostop do uporabe javnih zemljišč (možnost neodplačne stavbne pravice) in možnosti financiranja (poroštva pri zasebnem kreditu, povratna javna sredstva). Obenem predlog zakona regulira delovanje zadrug ter preprečuje špekulacije z zadružnimi najemnimi stanovanji ter varuje javni interes. V teku je tudi akcija zbiranja podpore za sistemsko ureditev področja.

Za zagon stanovanjskega zadružništva bo ob urejeni zakonski podlagi potrebna čim hitrejša realizacija pilotnega/vzorčnega projekta, iz katerega se bomo lahko učili in bo predstavljal zgled vsem nadaljnjim pobudam po Sloveniji. Tako kot pri razvoju, uvajanju in uveljavljanju vseh drugih inovativnih praks, bodo morale tudi za premike stanovanjskega zadružništva svoj del odgovornosti prevzeti vse pristojne inštitucije na področju stanovanjskih politik. Poleg načelne podpore in vključevanja stanovanjskih zadrug v strateške dokumente, bodo v razvoj stanovanjskega zadružništva morale vložiti tudi kadre, čas in finančna sredstva. Konferenco je pospremila tudi razstava Skupaj do stanovanj, ki predstavlja koncept sodobnega stanovanjskega zadružništva in ponuja vpogled v življenje v stanovanjskih zadrugah v tujin ter navdihuje in opogumlja za nadaljnji razvoj te, za naš prostor nove, prakse kakovostnega reševanja stanovanjskega vprašanja.

Dogodek so organizirali IPoP – Inštitut za politike prostora, IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora, AVANTA LARGO, Zavod za družbeno komuniciranje in Kulturno izobraževalno društvo PiNa – Associazione culturale ed educativa PiNa, v sklopu projekta Za stanovanjske zadruge, ki je podprt s sredstvi Programa Active Citizens Fund v Sloveniji 2014–2021 (prek finančnih mehanizmov EEA in Norveške).

Foto: Goran Jakovac

Galerija





































The post Mednarodna konferenca Skupaj do stanovanj: na potezi je politika! appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Mednarodna konferenca Skupaj do stanovanj: na potezi je politika! se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI