Mali projekti, velike spremembe

0
94

Podnebni program vsebinskih mrež, ki ga financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor omogoča, da se v okviru projekta podprejo tudi aktivnosti članic Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo. V Mreži za prostor smo ponosni na rezultate prvih treh “malih” projektov naših zagnanih članic, ki imajo velik potencial izvedbe tudi v drugih okoljih ter dvigujejo ozaveščenost o podnebnih spremembah in vplivajo na kvaliteto življenja v mestih. Projekti dokazujejo pomen podpore aktivnostim manjših organizacij na področjih prostora in okolja.

Projekte Mreže za prostor so izbrani na Idejnem zajtrku. Gre za tip dogodka, razvitem v okviru mreže, na katerem člani Mreže za prostor izbirajo med prijavljenimi projektnimi idejami svojih sočlanic. Prvič smo dogodek organizirali v letu 2017 in odličen odziv članic na to obliko izbora je potrdil koristi takega načina financiranja projektov manjših članic mreže. Zato smo se v okviru Podnebnega programa odločili z razpisi nadaljevati. S tem po desetletju neuspešnih prizadevanj za več sistemskih razpisov, ki bi dajali možnost tudi manjšim organizacijam, dokazujemo, da so tovrstni razpisi potrebni in še kako koristni. Po izvedenih prvih treh projektih, izbranih na Idejnem zajtrku julija 2020 menimo, da je bilo razpisanih 14.850 EUR sredstev dobro uporabljenih.

»Projektno idejo t.i, Miyawaki gozdička, mini urbanega gozdička, s katerim smo želeli pripomoči k blaženju učinkov podnebnih sprememb v Mariboru smo uspešno izvedli s financiranjem skozi male projekte Podnebnega programa Mreže za prostor v postopku, ki je pravzaprav prvi participativni proračun znotraj zasebnih organizacij v Sloveniji.« 

(Matic Primc, Društvo Organizacija za participatorno družbo)

V Mariboru je Društvo Organizacija za participatorno družbo posadila mini urbani gozdiček po metodi japonskega botanika Akire Miyawakija – Miyawakijev gozdiček. Gre za zelo gosto zasaditev različnih 853 dreves in grmovnic na 12 x 26 metrov kar omogoča hitrejšo in gostejšo rast, in večjo biotsko raznovrstnost od tistih, ki so zasajeni po običajnih metodah. Ekosistem, ki tako nastane, lahko shrani veliko več ogljika kot nasadi ene vrste. Društvo je za zasaditev skupaj z Mestno občino Maribor izbralo zemljišče, kjer ni predvidene gradnje in se nahaja na enem izmed območij prekomernega pregrevanja v mestu. Mini urbani gozdiček bo tako hladil okolico, blažil hrup, čistil zrak in pripomogel k večji biodiverziteti v mestu. Pri izbiri rastlinskih vrst in načrtovanju območja so se povezali s strokovnjaki na področju gozdarstva in krajinske arhitekture, zasaditev pa so opravili ob pomoči motivirane skupine prostovoljcev. Društvo pripravlja tudi nadaljnje aktivnosti, med njimi informativne table o gozdičku, priročnik za zasaditev, razvijajo pa tudi način monitoringa rastlinskih in živalskih vrst na območju.

“Sredi poletja – ko je najbolj vroče – smo prvič testirali digitalna orodja za participativno mapiranje. Fleksibilnost in strokovna pomoč Mreže za prostor so nam dali samozavest, da smo si upali s projektom Vroče točke tvegati več, kot ponavadi. Tveganje se je splačalo – v treh tednih so prebivalci Ljubljane označili kar 700 vročih lokacij v mestu. “

(Zala Velkavrh, prostoRož)

V Ljubljani je društvo prostoRož pozvalo prebivalce in obiskovalce Ljubljane, da pomagajo identificirati t.i. Vroče točke v mestu, to so območja v mestu, ki jih ljudje dojemajo kot prevroče. Med 7. in 25. avgustom 2020 so ljudje na interaktivnem zemljevidu označili kar 699 mestnih vročih točk, in kot ugotavljajo ustvarjalci projekta, se lokacije ujemajo z lokacijami z meritvami ugotovljenih toplotnih otokov. V prostoRožu so zato za najbolj izbrane lokacije pripravili ustrezne ukrepe in rešitve, ki bi poletja v prestolnici naredile bolj znosna in prijazna svojim prebivalcem in jih predstavili Mestni občini Ljubljana. Ukrep, ki ga bodo uresničili najprej, je zasaditev drevoreda ob Celovški cesti. Uporaba brezplačnega spletnega orodja za zbiranje vročih točk se je izkazala kot uspešno orodje za vključevanje in pridobivanje informacij splošne javnosti in je bila kasneje uporabljena za označevanje kritičnih točk onesnaženega zraka v Ljubljani (izvajata Focus – društvo za sonaravni razvoj in IMZTR – Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj v okviru programa Partnerstvo za okolje in zdravje).

Vir: arhiv KD prostoRož

»Nam, strokovni in splošni javnosti, se pred projektom še sanjalo ni, da je samo v jedru Maribora več kot 150 dvorišč in da prebivalcem pomenijo pomembno dodano vrednost svojega bivališča. S pomočjo tega financiranja je tako Maribor dobil prepotreben čas in možnost, da podrobneje preuči te zapostavljene prostore, mariborska dvorišča pa so s tem prejela novo priložnost, da postanejo edinstveni prostori, vpisani v identiteto mesta.« 

(Katja Beck Kos, Hiša! društvo za ljudi in prostore)

Mestna dvorišča v Mariboru, danes pretežno parkirišča, bodo v bodoče postala bolj Živa dvorišča, kar je že dolgoletni cilj prizadevanj društva Hiša!. Društvo je ob desetletnici Živih dvorišč dobilo priložnost, da nadgradi svoje vedenje o dvoriščih, svoje znanje deli z drugimi in najlepša dvorišča tudi nagradi. S popisom dvorišč v starem mestnem jedru so prepoznali 156 dvorišč in s tem prostorski potencial, ki lahko pomembno dvigne kvaliteto bivanja ob njih živečih stanovalcem in naredi soseske bolj odporne na podnebne spremembe. Izvedlo so natečaj za najbolj zeleno in urejeno dvorišče. Skozi aktivnosti so osveščali prebivalce okoli teh dvorišč o pozabljeni rabi teh prostorov za prijetna druženja in igro v zavetju zelenih rastlin. Svoje ugotovitve so delili z vsemi zainteresiranimi na okrogli mizi 30. novembra 2020, trem na natečaju izbranim dvoriščem pa so poklonili sadike dreves, ki jih bodo skupaj zasadili, ko zima popusti.

Vir: arhiv Živih dvorišč

Tovrstni razpisi omogočajo bolj svoboden razvoj idej, tudi pilotne narave, z veliko mero eksperimentiranja. Sodelovanje med koordinatorjem in organizacijo, ki izvaja projekt, temelji na medsebojnem zaupanju, z minimalnimi birokratskimi obremenitvami, koordinator mreža pa je ves čas na voljo za pomoč pri reševanju formalnih in vsebinskih dilem. Ta sinergija skupnih prizadevanj se tako še v večji meri prelije v dejanske učinke v prostoru. Vključuje pa tudi komponento učenja ob delu, saj organizacija pridobi nove veščine in znanje ter novo referenco za bodoče projekte. Z omogočanjem razpisov za male projekte so financerji prisluhnili manjših organizacij po dostopanju do tovrstnih sredstev, saj se zavedajo, da je za nujno preobrazbo, ki jo narekujejo podnebne sprememb treba angažirati vso ustvarjalno moč in voljo vseh, ki se problema dovolj zavedajo in zmorejo delati konkretne spremembe v prostoru.


Naslovna fotografija: Gregor Salobir

Vsebina na strani Mali projekti, velike spremembe se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI