Lokalni načrt hodljivosti za Mestno občino Velenje

0
40

Izdelan je Lokalni načrt hodljivosti za Mestno občino Velenje (v nadaljevanju LNH oziroma LNH Velenje). Dokument celovito poroča o delu, ki je potekalo med zimo in poletjem 2022, ko je v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, potekala priprava načrta. LNH Velenje smo izdelali sodelavci IPoP – Inštituta za politike prostora, Društva za varstvo Alp CIPRA Slovenija v sodelovanju s predstavniki Mestne občine Velenje (v nadaljevanju MOV) in številnimi lokalnimi akterji.

Proces priprave LNH Velenje se je osredotočil na poselitveno jedro občine, ožje območje obravnave je bilo središče mesta Velenje v katerem je gostota prebivalcev, obiskovalcev, institucij, dejavnosti in storitev največja. Analitično delo je z vključevanjem številnih lokalnih akterjev razkrilo, da so v območju obravnave naravni in ustvarjeni pogoji za hojo zelo ugodni. Hkrati pa razmere v prostoru in prometu kažejo, da obstajajo realne potrebe in možnosti za izboljšave. S preusmeritvijo pozornosti na potrebe pešca in pogoje za hojo v urejanju prometa in javnega prostora ima MO Velenje dobre možnosti , da postane zgled dobre prakse urejanja hoji in zdravju prijaznega bivalnega okolja. Prav tako lahko občina potencial hodljivosti dobro izkoristi tudi v okviru svojih prizadevanj za podnebno nevtralnost.

Glavna ugotovitev naloge je, da je v mestu osebni avto vseprisoten v prometu in prostoru, pri čemer pa so za dobro počutje, udobje in varnost pri hoji, bolj kot avtomobili v prometu na cestah, problematična parkirana vozila na številnih parkiriščih. Stanje v prostoru in prometu zato tudi v MO Velenje velja nasloviti s kombinacijo infrastrukturnih, organizacijskih in ozaveščevalnih ukrepov in prometni utrip postopoma spreminjati v smer boljših pogojev za hojo in spodbujanja aktivne mobilnosti, umirjanja hitrosti avtomobilske vožnje ter krčenja parkirnih površin. Skupni cilj vseh ukrepov je ustvariti več bolj varnega, zdravega, kakovostnega in spodbudnega javnega odprtega prostora za hojo, druženje in doživetja. Ugotovitve so hkrati tudi pokazale, da je v občini Velenje podobno kot v občini Piran več kot smiselno postaviti osnove šole v središče prizadevanj lokalne skupnosti za načrtovanje in urejanje hoji in zdravju prijaznega lokalnega okolja. Še enkrat se je potrdilo, da je zagotavljanje možnosti za aktivno hojo otrok v šolo bolj kot od infrastrukturnih rešitev odvisno od organizacije prometa in prometne kulture kar pomeni, da problem podobno kot preusmeritev na aktivno mobilnost zadeva praktično celotno lokalno skupnost.

Do celotnega dokumenta lahko dostopate prek povezave.

Proces priprave LNH Velenje je podprla fokusna skupina, sestavljena iz predstavnikov MOV, javnih zavodov, območne enote NIJZ in civilnodružbenih organizacij. V proces so bili dodatno posebej vključeni še predstavniki šol, invalidskih organizacij in lokalne turistične organizacije ter šolarji. Na ta način je delovna skupina po eni strani skušala pridobiti čim boljši uvid v razmere, po drugi strani pa sprožiti zanimanje lokalnih akterjev iz različnih področij za hojo kot prometno prakso, za aktivno mobilnost, javno zdravje in zdravo bivalno okolje ter spodbuditi tudi zametke sodelovanja med njimi pri izvajanju načrtovanih ukrepov in uresničevanju ciljev.

Vodstvo MOV je proces dela aktivno podprlo in med drugim skupaj s programom Aktivno v šolo in zdravo mesto in NIJZ Celje obeležilo Svetovni dan zdravja, 7. aprila 2022, z organizacijo regionalnega strokovnega posveta “Hoji prijazno mesto za zdravje ljudi in planeta“. Ob tej priložnosti sta se s podpisom Mednarodne listine za hojo k izboljšanju pogojev za hojo zavezala tudi minister za zdravje Janez Poklukar in župan MOV Peter Dermol. Dragoceno bi bilo, če bi MO Velenje te zaveze izkoristila in razmislila tudi o vključitvi v Slovensko mrežo zdravih mest ter tako postavila vidik javnega zdravja v vse lokalne politike in vzpostavila strukturne pogoje za stalno izboljševanje javnega zdravja.

LNH Velenje je tretji in zadnji primer ciljnega načrtovanja hoji prijaznega bivalnega okolja, ki so izdelani v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto. V strukturnem smislu predstavlja preveritev in nadgradnjo procesa priprave LNH in analitičnih orodij iz predhodnih dveh primerov, za Črno na Koroškem in Piran. Vsebinsko pa so lokalne posebnosti v Velenju narekovale prilagoditve. Med drugim so bili prebivalci vključeni v ocenjevanje stanja in prispevali k opredelitvi območja izdelave LNH. MOV se je izkazala za preveliko, da bi lahko v enem zamahu z omejenimi časovnimi in finančnimi možnostmi vodili vključujoč proces priprave za celoten teritorij občine. LNH Velenje je zato izdelan za središče mesta Velenje, ki v radiju 10 minutne peš razdalje od Šolskega centra Velenje, osnovnih šol in glasbene šole zajema praktično vse pomembnejše občinske javne ustanove, osrednji odprt prostor občine in glavno avtobusno in železniško postajo. Ocena stanja in predlogi ukrepov LNH pa se nanašajo tudi na razširjen prostor mestnega središča, ki je bil smiselno obravnavan v analizah. Tak zajem prostora podaja dobro sliko stanja hodljivosti v MOV, hkrati pa zahteva, da se za opredelitev natančnejšega popisa problemov in ukrepov v zaledju mestnega središča in manjših naselij posveti dodatno pozornost. Ugotovitve iz procesa priprave LNH kažejo, da lahko občina najhitreje doseže vidne spremembe v strukturi in dinamiki prometa tudi v zalednih delih občine, če probleme naslovi preko načrtovanja šolskih poti in urejanja pogojev za aktivno hojo v šolo v sodelovanju s šolami in šolarji.

Sam dokument sestavlja 8 poglavij, ki predstavljajo:

  • proces dela,
  • oris za LNH pomembnih značilnosti občine,
  • izhodišča za opredelitev ožjega območja obravnave,
  • analize o načinu hoje otrok v šolo, o peš razdaljah med šolami in bivališči učencev ter
  • o načinu hoje zaposlenih na delo v šole in podatke o pogojih za hojo pridobljene s pomočjo prebivalcev povezane v
  • nabor ugotovitev,
  • predloge ukrepov in
  • izhodišč za pripravo akcijskega načrta.

Bistveno spoznanje naloge je, da kljub modernistični urbani zasnovi in velikemu potencialu prostora za to, da bi ljudje v Velenju hodili po vsakdanjih poteh na delo, v šolo in po opravkih peš, v odprtem prostoru mestnega jedra še vedno prevladuje avto. Ugotovitev se ujema z ugotovitvami Celostne prometne strategije MOV (CPS Velenje) iz leta 2017. Avtomobili tudi še 5 let kasneje zasedajo veliko odprtega prostora in imajo pri urejanju prometa in prostora še vedno večkrat prednost pred drugimi vrstami prometa. Na to opozarjajo tudi novo urejene kolesarske steze, ki so v središču mesta praviloma bile načrtovane tako, da so skrčile prostor za pešce in svobodno javno rabo odprtega prostora in niso posegle v prostor odmerjen vožnji in parkiranju avtomobilov. Še posebno parkirana vozila zasedajo v središču Velenja veliko prostora, hkrati pa so prav številna parkirišča prepoznana kot neprijetna in tudi nevarna mešanica peš in avtomobilskega prometa.

Druga pomembna analitična ugotovitev je, da sta udobje hoje in uporabnost javnega odprtega prostora za starejše, gibalno in senzorno ovirane osebe ter starše in skrbnike majhnih otrok pogosto ovirana. V tem smislu se spoznanje prav tako navezuje na CPS Velenje (2017), ki opozarja, da mora občina nadgraditi rešitve, ki jih je za ureditev vodilnega sistema za osebe z okvaro vida že leta 2013 pripravil Zavod Dostop ter poskrbeti še za druge vidike oviranosti. V prostoru je prisotnih več pomanjkljivosti, ki kažejo na to, da je potrebno celostno izboljšati pristop k odstranjevanju ovir in izvajanju rešitev za zagotavljanje univerzalne dostopnosti in uporabnosti peš poti in javnega prostora (neobstoječe ali prestrme klančine, ovire na poteh, preozke peš poti, pomanjkanje ročajev za oprijem ob stopnicah in nivojskih spremembah, prenizke klopi, klopi brez ročajev).

Tretja ugotovitev kaže, da bo MOV morala v prihodnje več pozornosti posvetiti ukrepom za usklajevanje aktivne mobilnosti (in mikromobilnosti). V prostoru so zaznavni problemi, ki jih je ustvarilo urejanje novih kolesarskih poti in ki jih na več lokacijah povzroča mešanje javne rabe prostora in različnih vrst mikromobilnosti (hoja, kolo, skiro, rolka).

Poseben izziv so prioritete v prometu, ki še niso zares skladne s cilji trajnostne mobilnosti in CPS Velenje, in ne podpirajo spreminjanja potovalnih navad. Problem predstavljajo rešitve, ki stremijo k zagotavljanju boljše pretočnosti avtomobilskega prometa, kot so krožišča, kratki intervali zelene luči za pešce, novi vozni pasovi in hkrati podaljšujejo peš poti in pešca izpostavljajo dodatnim vplivom avtomobilskega prometa ter ljudi odvračajo od hoje. Najbolj očitne so te težave na Šaleški cesti, kjer problem umirjanja prometa skozi naselje in zagotavljanje možnosti, da hoja in kolesarjenje dobita prednost pred avtomobilskim prometom, naslavlja občino in državo in kaže na velik pomen sodelovanja države pri zagotavljanju pogojev za hojo in aktivno mobilnost.

Posebna pozornost je bila v okviru priprave LNH Velenje namenjena šolam. V Velenju smo za vseh šest osnovnih šol, izdelali analizo dolžine peš poti aktualnih šolarjev do šole ter preverili način hoje otrok v šolo. Tako smo dobili orientacijsko sliko o pogojih za aktivno hojo otrok v šolo in o potovalnih navadah. Razkrilo se je, da več kot polovica otrok v MOV že hodi peš v osnovno šolo, da pa hkrati skoraj nihče ne hodi v šolo s kolesom, čeprav si tega v povprečju vsaj kakšnih deset odstotkov šolarjev na vsaki šoli želi. Podrobnejši vpogled v oddaljenost bivališč otrok od šole je bil izdelan za obe osnovni šoli v območju obravnave, Gustava Šiliha in Antona Aškerca. Posebej so izpostavljene še tri šole (Mihe Pintarja Toleda, Livada in Gorica), ki imajo velik potencial za to, da bi večina otrok lahko hodila v šolo peš ali s kolesom, ker na razdalji 15 minut hoje do šole živi od 63 % do 83 % šolarjev. V Velenju smo s predstavniki izobraževalnih institucij izvedli tudi posebno fokusno srečanje in s preprosto anketo preverili način prihoda na delo v šole. Odziv zaposlenih ni bil reprezentativen (odzvalo se je 35% zaposlenih), je pa pokazal, da se kar 68 % anketiranih v službo pripelje z osebnim avtomobilom in da se je mobilnostnim navadam zaposlenih na šolah treba posvetiti posebej.

Ugotovitve analize so pokazale, da mora MOV z infrastrukturnimi ukrepi poseči predvsem v urejanje hodnikov za pešce – pločnikov (ponekod jih ni, so precej ozki ali pa zaradi umeščanja kolesarskih površin manj varni), urediti nekatere nove prehode za pešce ter ponekod izboljšati pogoje prečkanja cest s podaljševanjem intervala za prehod. Na več območjih je treba izboljšati vodenje pešca skozi javni odprt prostor (parkirišča) ter poskrbeti za varno nadaljevanje oziroma povezovanje poti, kjer so peš poti prekinjene ali jih ni. Pomemben napredek lahko občina doseže tudi pri zagotavljanju udobja hoje za osebe z oviranostmi in dostopnosti javnega prostora, storitev in informacij, predvsem pa javnih objektov (npr. šol, zdravstvenega doma, lekarne, Viste). Bolj dosledno mora občina upoštevati načela dostopnosti pri premagovanju višinskih razlik (klančine, nivojski prehodi itd.) in organizaciji prireditev.

Poleg infrastrukturnih ukrepov so v načrtu oblikovani tudi predlogi za organizacijske in ozaveščevalne ukrepe, ki lahko s povezovanjem akterjev, faz in vidikov načrtovanja in upravljanja prostora pomembno izboljšajo pogoje za hojo, pospešijo uveljavljanje dobrih rešitev in ustvarjanje okolja in klime, ki spodbujata k hoji. Pomembno se zdi okrepiti tako operativno sodelovanje med predstavniki občinskih strokovnih služb kot povezave z drugimi akterji v urejanju prostora, prometu, kulturi, turizmu in javnem zdravstvu ter umestiti hojo in značilno hodljivost mesta v lokalno turistično in podnebno strategijo, prilagoditi in spremeniti prometni in parkirni režim v prid pešcu in pogojev za hojo. Ker je res vredno v MOV večjo pozornost nameniti aktivni hoji otrok v šolo in aktivni mobilnosti zaposlenih na šolah in okolice šol razbremeniti prometa in parkiranih vozil, so v posebni kategoriji navedeni tudi ukrepi za delo s šolami, ki med drugim vključujejo posodobitev načrtov šolskih poti z vključevanjem šolarjev, dodajanje radijev peš razdalj na načrte šolskih poti, izdelavo mobilnostnih načrtov za šole, označevanje peš razdalj na mestnih načrtih in turističnih kartah. V okviru prizadevanj za hojo in aktivno mobilnost mora občina dodatno razvijati in krepiti tudi javni potniški promet in naslavljati potovalne navade svojih občanov in obiskovalcev skozi različne ozaveščevalne ukrepe in akcije, v okviru katerih izpostavlja zdravstvene in okoljske koristi aktivne mobilnosti, kot so Dan brez avta, Kolesarski petki, Za manj kot 2 km je avto doma, Kultura brez avta, Aktivno do jezera in podobno.

Naloga vsekakor kaže, da obstaja veliko dobrih možnosti za to, da MO Velenje z nadaljevanjem svojih aktivnosti in dobro organizacijo lahko povede v dobri domači praksi zagotavljanja hoji, zdravju in okolju prijaznega okolja. Hkrati pa je tretji načrtovalski proces v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto potrdil predhodna opažanja, da je hoja zaenkrat še vedno strukturno zapostavljena prometna praksa, da stopnja ozaveščenosti o zdravstvenih, okoljevarstvenih, ekonomskih in družbenih koristih hoje v praksi načrtovanja in urejanja prostora in prometa nizka. Celostna prometna strategija je v vseh treh občinah sicer ustrezno odprla problematiko hoje, ni pa dokument pa dosegel odločevalcev na način, da bi sprožil potrebne spremembe v prioritetah odločanja in ukrepanja na področju urejanja prostora in prometa. Največjo skrb tako zbuja ugotovitev, da se napredek na področju aktivne mobilnosti, ki ga v MO Velenje odraža gradnja novih kolesarskih poti, kaže kot poslabšanje prostorskih pogojev za hojo namesto, da bi se realiziral na račun prostora za vožnjo in parkiranje osebnega avtomobila. Podobno kontradiktorno deluje na kakovost pogojev za hojo tudi vseprisotno vztrajanje pri zagotavljanju dobre pretočnosti avtomobilskega prometa skozi naselja, ki se odraža v urejanju krožišč in novih voznih pasov, ki podaljšujejo čas potovanja pešca in zadrževanja v onesnaženem, neprijetnem in zdravju nevarnem okolju.

Nadaljujte z branjem celotnega dokumenta prek povezave

Fotografije: arhiv IPoP

The post Lokalni načrt hodljivosti za Mestno občino Velenje appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Lokalni načrt hodljivosti za Mestno občino Velenje se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI