Koliko bo nova kohezijska politika prispevala k blaženju podnebnih sprememb v Sloveniji?

0
64

Vlada je sprejela Načrt
za okrevanje in odpornost
, ki ga je posredovala Evropski komisiji. Načrt je
del izvedbe Instrumenta za okrevanje EU, ki pa je od Večletnega finančnega
okvira EU za obdobje 2021-2027 ločen instrument. Načrt prehodno ni bil v javni
razpravi.

V okviru Instrumenta za okrevanje »Next
Generation EU
«, ki predstavlja načrt okrevanja Evropske unije po COVID-19
krizi, bi lahko Slovenija izkoristila 5.7 milijard EUR, od tega 2.1 milijarde
EUR nepovratnih sredstev, ostalo pa v obliki posojil. Nepovratna sredstva gredo
iz pobude React-EU,
Sklada
za pravičen prehod
, ki je izrecno namenjen doseganju podnebnih ciljev (in
Zelenega dogovora), Mehanizma
za okrevanje in odpornost
in iz sredstev za razvoj podeželja.

Največji del, 1,8 milijarde EUR, gre iz Mehanizma za
okrevanje in odpornost, za črpanje katerih je bil pripravljen Načrt za
okrevanje in odpornost. Uredba
o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost
določa, da mora vsaj
37 % sredstev za naložbe in reforme v posameznih nacionalnih načrtih podpirati
podnebne cilje.

Evropska kohezijska politika je naložbena politika EU,
namenjena vsem mestom in regijam, in predstavlja v obdobju 2021 – 2027 eno
tretjino EU proračuna, katerega 30% mora biti namenjenih ukrepom glede
podnebnih sprememb. To se bo odražalo tudi v kohezijskih sredstvih, katerih
temeljno ureditev določa Uredba
o skupnih določbah strukturnih skladov
, ki pa je še v spreminjanju. Ob tem bo
Sklad za pravičen prehod podpiral prehod za regije z visokimi emisijami in
premogovne regije (vir Kohezijska
politika in podnebne spremembe
).

Za preteklo obdobje 2014-2020 je Slovenija sprejela Operativni
program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020
. Tudi
za koriščenje sredstev v novem kohezijskem obdobju mora Služba vlade za
kohezijsko politiko in regionalni razvoj pripraviti ustrezne programske
dokumente, za katere mora biti narejena tudi celovita presoja vplivov na okolje
(odločitev
o tem je Ministrstvo za okolje in prostor sprejelo že v letu 2019). Iz
dosedanjih sporočil pripravljavca je mogoče razumeti, da bodo tokrat za
Slovenijo pripravljeni trije operativni programi – po eden za vsako od dveh kohezijskih
regij in poseben operativni program za uporabo sredstev Kohezijskega sklada, ki
bo pokrival celo državo. Osnutki operativnih programov doslej še niso objavljeni,
prav tako pa še ni bil predstavljen podrobnejši proces priprave tega dokumenta
in način vključevanja javnosti. Vsekakor bodo morali biti osnutki razgrnjeni
skupaj z okoljskim poročilom.

Glede na cilje nove kohezijske politike
2021-2027
, usmerjene v zeleno in digitalno Evropo, bo za Slovenijo kar
nekaj možnosti financiranja ukrepov povezanih z blaženjem podnebnih sprememb.
Tako bo v okviru cilja bolj zelene, brezogljične družbe, ki izvaja Pariški
sporazum, lahko spodbudila ukrepe blaženja podnebnih sprememb (vsaj tistih,
načrtovanih v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu). V okviru cilja bolj
povezane Evrope s strateškim prometom in digitalnimi omrežji bo lahko vlagala v
strateški razvoj javnega potniškega prometa in druge oblike trajnostne
mobilnosti. V okviru cilja Evrope bližje državljanom, ki temelji na lokalno
vodenih strategijah in trajnostnem razvoju mest, pa bo lahko spodbujala
predvsem ukrepe trajnosti, z manj prometa in več zelenih površin in dreves, ki
pomembno prispevajo tudi k prilagajanju mest na bodoče posledice podnebnih
sprememb.

V tem smislu bomo v Mreži za prostor oblikovali nekaj predlogov za Operativne programe za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027, ki jih bomo naslovili na Službo Vlade za kohezijsko politiko in regionalni razvoj.

Vsebina na strani Koliko bo nova kohezijska politika prispevala k blaženju podnebnih sprememb v Sloveniji? se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI