Kakšno vrednost je ustvarjala Avtonomna tovarna Rog?

0
54

V poročilu, manjši študiji, ki so jo pripravili raziskovalci iz Manchestrske metropolitanske univerze je analizirana zgodovina Avtonomne tovarne Rog s poudarkom na zadnjem obdobju delovanja Avtonomnega Roga. Poročilo predstavlja kakšno vrednost je Rog ustvarjal, za koga je ustvarjal to vrednost in kaj so bili razlogi za propad Avtonomnega Roga.

Skoraj petnajst let je bil Avtonomni Rog alternativno vozlišče Ljubljane, urbani eksperiment z bogatim številom dejavnosti, od aktivizma do umetniškega izražanja, od glasbe in zabave, do športnih dogodkov. Ves čas njegovega obstoja je Rog odpiral razprave o svoji vrednosti in pomenu za mesto ter pritegnil širšo javnost kot tudi medijsko pozornost.

Namen poročila Vrednost Avtonomnega Roga predstavlja objektivno oceno in vpogled v vsebino, dejavnosti in skupnosti ki so se oblikovale v avtonomnem Rogu od njegove okupacije leta 2006 do propada leta 2021. Cilje poročila je ponazoriti, da je avtonomni Rog ustvarjal vrednost, torej bil koristen v družbenem smislu.

Analiziran je bil tudi odnos Roga v kontekstu kreativnega mesta oziroma kreativnega razvoja Ljubljane, saj naj bi novi center Rog predstavljal ključen ukrep pri razvoju kreativne Ljubljane.

Z analizo dokazujemo, da je bil Avtonomni Rog eden izmed zadnjih ponudnikov dostopnih prostorov v središču mesta, bil je odprt in dostopen za vse ter podpiral kulturo in kreativno revitalizacijo Ljubljane. Menimo, da je bil avtonomni Rog pionir družbenih, kulturnih, prostočasnih in ustvarjalnih dejavnosti, ki niso sodile v podjetniško in profitno sfero, ki je ob gentrifikaciji mesta prihajala vse bolj do izraza.

Na koncu poročila podajamo predloge za hitre ukrepe, usmerjene v skupnosti, ki so uporabljale Avtonomni Rog in v njemu ustvarjale vsebine, ki so bile za mesto oziroma meščane koristne ter so za mesto predstavljale vrednost. Drug del priporočil je sistemske narave za ohranitev in razvoj ostalih avtonomnih prostorov v Ljubljani in drugje ter zajema nove oblike podpore alternativnim praksam urbanega razvoja.

POROČILO (v angleščini)

 

  1. junija je ob izzidu poročila potekala spletna razprava. Na njej smo z domačimi in tujimi gosti razpravljali o vrednosti Roga in urbanih skvotov ter o alternativnih oblikah participacije v mestih. Na razpravi so sodelovali:
  • Tim Edensor, Profesor družbene in kulturne geografije iz Metropolitanske univerze Manchester;
  • Giorgos Chatzinakos, Raziskovalec iz Metropolitanske univerze Manchester;
  • Nika Grabar, asistentka in raziskovalka na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki je govorila o vlogi avtonomnih območij in procesov revitalizacije slovenskih mest in o tem, katere socialne skupine lahko največ pridobijo z avtonomnimi območji;
  • Dr Miloš Kosec, arhitekt in kritik, Izredni znanstveni sodelavec na šoli za umetnost, Birkbeck, Univerza v Londonu, ki je razpravljal o tem, ali je avtonomni Rog res imel značilnosti kreativnega centra mesta;
  • Urška Jurman, kulturna sociologinja in umetnostna zgodovinarka iz Ljubljane.

Skupaj z avtorji besedila  (Jenny Kanellopoulou, Nikos Ntounis in Aidan Cerar) so razpravljali o Avtonomnem Rogu, novemu Centru Rog ter vlogi, ki jo avtonomni prostori zavzemajo v sodobnem urbanem razvoju mest.

 

The post Kakšno vrednost je ustvarjala Avtonomna tovarna Rog? appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Kakšno vrednost je ustvarjala Avtonomna tovarna Rog? se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI