Kaj si Evropejci želimo na svojem krožniku?

0
640

Vse več ljudi se zaveda, da je kompleksnost obstoječih sistemov preskrbe s hrano, ki temelji na ekonomiji obsega, gospodarski, družbeni in okoljski izziv tako za mesta kot podeželje. Ozaveščenost potrošnikov o kakovosti hrane, njeni varnosti in vplivu na zdravje zahteva alternativne prehranske sisteme. Mnogi kmetje si želijo zagotoviti visoko kakovostne, zdrave in neoporečne pridelke, kar predstavlja tudi možnost za boljši zaslužek. Tesnejše povezave med podeželjem in mesti so koristne za družbo in okolje, poleg tega pa prispevajo tudi k regionalnemu gospodarskemu razvoju. AGRI-URBAN, nov URBACT projekt, bo ponovno premislil pridelavo hrano v malih in srednje velikih mestih, ki so specializirana na tem področju, in si prizadeval izboljšati transparentnost evropskega sistema preskrbe s hrano.

Osnovna potreba po hrani je povezana z drugimi potrebami in ekosistemskimi storitvami – z zrakom, vodo, ravnanjem z odpadki in energijo. Težave v enem sistemu se hitro razširijo tudi v druge. Širiti pa je mogoče tudi rešitve. Mesta želijo svojim prebivalcem zagotoviti varno in zdravo hrano, in zato vse aktivneje oblikujejo prehranske politike in spodbujajo urbano kmetijstvo. Prehranske politike med drugim vključujejo brezmesne dneve, šolska kosila, lokalna naročila in posebne predpise za restavracije. Kmetijstvo v bližini mest ali v njih zmanjšuje potrebo po transportu hrane, kar zmanjšuje odvisnost mest od fosilnih goriv, znižuje izpuste CO2 in prisotnost drugih onesnaževal zraka. Mesta, ki urbano kmetijstvo kombinirajo s predelavo odpadkov, kompostiranjem in namakanjem z odpadnimi vodami, rešujejo več problemov hkrati. Skoraj 15 % vse hrane na svetu pridelajo urbani kmetje, kar povečuje odpornost mest in istočasno zagotavlja zaposlitve in krepi skupnosti. Še vedno pa ostaja velik razkorak med splošnim navdušenjem nad povečanjem tržnega deleža lokalnih produktov v mestih in dejanskim izplenom. Več …

Powered by WPeMatico

DELI