Izvedena mednarodna konferenca »Je Slovenija pripravljena na prvo stanovanjsko zadrugo?«

0
44

Skupnost občin Slovenije in Socialno podjetje Združenje EPEKA sta organizirala mednarodno spletno konferenco, kjer sta strokovnjaka na področju javnih stanovanj in zasebnih stanovanjskih zadrug iz Avstrije orisala stanje na področju stanovanjskih zadrug v Avstriji in drugih nemško govorečih državah.

Ga. Michaele Kauer, vodja pisarne mesta Dunaj v Bruslju in Dr. Robert Korab, direktor podjetja raum&kommunikation GmbH, sta med drugim pojasnila, zakaj zadruge lahko rešujejo stanovanjsko problematiko. Michaela Kauer je predstavila EU politike na področju javnih stanovanjskih gradenj. Dr. Robert Korab se je osredotočil na zasnove stanovanjske zadruge iz mesta Dunaja ter predstavil primere iz Dunaja in Zuricha. Kauerjeva je osvetlila, kako bi lahko nadgradili model socialne stanovanjske politike, ki so ga v Avstriji razvili pred desetletji in bi ga zdaj radi prenesli na raven EU. Prepričana je, da je Slovenija pripravljena na prvo stanovanjsko zadrugo.

Za Slovenijo predlaga, da opredelimo glavne izzive na področju stanovanjske politike in sprejmemo takšne rešitve, da bodo cenovno dostopna stanovanja na razpolago vsem in da bo omogočeno življenje tudi tistim, ki si nakupa stanovanja ne morejo privoščiti. ob tem naj pomislimo tudi na to, kaj lahko naredi pri tem premiku EU. Na Dunaju sta javno financiranje in socialna stanovanja nekaj običajnega, je nadaljevala govornica. Vsak tretji Dunajčan živi v občinskem stanovanju, ki je cenovno dostopno, to jim je v ponos. Zasebni sektor se povezuje z javnim in skupaj pripravljata projekte bolj dostopnih stanovanj ter na ta način preprečujeta segregacijo. V Avstriji imajo dolgo tradicijo gradnje dostopnih stanovanj in še po stotih letih sprejemajo vlade (državne in regionalne) takšne odločitve in politike na področju gradnje nepremičnin in razpolaganjem z zemljišči, ki so dobri tako za privatne iniciative kot družbeno dobro. Vsekakor pa potrebujemo v ta namen različne instrumente, je še poudarila Kauerjeva. Na ravni EU so možnosti raznolike: lastniška stanovanja, občinska stanovanja, zadružna, socialna stanovanja ali tista, ki jih imajo v lasti organizacije, zemljiški skladi.

Ponekod v EU ponujajo tudi stanovanjske dodatke. Kot posebno dobro rešitev je izpostavila zadružni sistem, saj se je izkazal za zanesljivega in cenovno dostopnega. Partnerji, ki skrbijo za dostopnost do stanovanjskih enot, stremijo k povezovanju in se zavedajo, da je sredstva dobro vlagati v trajnostni razvoj. Gre za dolgoročno naravnani model, ki prinaša dohodek, je transparenten, deluje v dobrobit vseh. Ker je samozadosten, na koncu zmanjša potrebo po denarju. Ampak za izpeljavo zadružnega kolesja potrebujemo ljudi, ki morajo biti pripravljeni sodelovati in skupaj vlagati, ne vlagatelje, je strnila Michaela Kauer.

Da mesta in lokalne skupnosti morajo ukrepati in sodelovati z zasebnim sektorjem in posamezniki, ki iščejo in plačujejo cenovno dostopna stanovanja, je poudaril tudi dr. Korab. Predstavil je dobro prakso zasnove stanovanjske zadruge na Dunaju. Dunaj je namreč že od leta 1923 usmerjen k socialni noti stanovanjske politike. Iz zasilnih bivališč, ki jih je tega leta nudil prebivalcem, so rasla občinska stanovanja, ki so zdaj glavni steber mesta. Po letu 1995 so začeli z razpisi za novogradnje za ljudi s posebnimi potrebami, ekološkimi gradnjami, stanovanjskimi združenji in podobno. Danes je skoraj polovica stanovanj v lasti skupnosti ali nekorporativnih vlagateljev. Stanovanja so ugodna in Dunaj ima sistem za subvencioniranje stanovanj. Trg je reguliran in kar 60 odstotkov Dunajčanov živi v subvencioniranih stanovanjih. Gre za mešanico novogradenj in obnovljenih stanovanjskih okolij, stanovanjski standardi se nenehno izboljšujejo. V zadnjih desetih letih so na Dunaju usmerjeni predvsem v promocijo zasebno organiziranih zadružnih stanovanjskih skupin, ki spodbujajo sodelovanje med uveljavljenimi socialnimi stanovanjskimi podjetji in zasebnimi skupinami. Gre za novo gibanje zadrug. Vključuje tudi podjetja s kapitalom.

Povedal je, da se v Avstriji od npr. mesta Dunaj dobi možnost za gradbeno dovoljenje, a mesto zahteva nazaj prispevek v skupno dobro. Pri vsaki novogradnji mora biti del namenjen socialnim stanovanjem, zgraditi se mora npr. skupnostni center, kulturno dvorano za vse. Pri tem gre za pogajanja, ne predpis. Podobno je na Nizozemskem in v Švici, kjer se morajo dogovoriti z lokalnimi oblastmi. V Avstriji in Švici se zadruge krepijo in prispevajo k razvoju mest. Bistvo pa je, da stanovanjske zadruge potrebujejo cenovno dostopna zemljišča, saj si jih po tržni ceni ne morejo privoščiti. In to jim je treba omogočiti, je še poudaril dr. Korab.

Predstavitve:

Vsebina na strani Izvedena mednarodna konferenca »Je Slovenija pripravljena na prvo stanovanjsko zadrugo?« se avtomatsko generira s spletne strani https://skupnostobcin.si/kategorija/prostor/urbani_razvoj/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI