Inventura leta 2021

0
210

IPoP je v letu 2021 obeležil 15 let delovanja. V teh letih smo pridobili veliko znanja in izkušenj ter razvili trdna partnerstva in odnose z nevladnimi organizacijami, občinami, ustanovami in številnimi posamezniki. V letu 2021 smo še dodatno okrepili sodelovanje z občinami na različnih področjih našega delovanja in še v večji meri omogočali izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks med njimi.

Naše delovanje je še vedno v marsičem zaznamoval koronavirus. Srečanj v živo je bilo manj kot smo načrtovali in nismo še potovali v tujino. Kljub temu ugotavljamo, da ostajamo dobro povezani in vpeti v domače in mednarodno okolje ter dogajanje. Procese dela smo kar dobro prilagodili omejitvam in se vedno znova kar učinkovito spoprijeli z izzivi kako vključevati javnosti v naše aktivnosti.

Leto si bomo med drugim zapomnili po terenskem delu v Kočevju, Luciji, Postojni, Solkanu in Novi Gorici, pa po tem, da so se nam poti prekrižale z ekipo gledališča Ana Monro in da smo v Mreži za prostor uspešno zagnali že drugi val Podnebnih akcij članic mreže, s katerimi vse bolj glasno opozarjamo na podnebne spremembe ter nujno ukrepanje za blaženje in prilagajanje. 

Leto bomo nosili v spominu tudi zato, ker se je za vedno poslovila naša prijateljica in zaveznica v raznih zgodbah in projektih, Nevenka Koprivšek. Zdaj nas z njenim Bunkerjem, KUD Obrat in ŠD Tabor povezuje snovanje ideje, kako z družino in prijatelji ustvariti na Taboru majhno avtentično ureditev njej v spomin.

Obletnico delovanja smo posvetili kolesarsko obarvanemu druženju in strokovni ekskurziji po Ljubljani, na kateri smo si med drugim ogledali nedograjeni kompleks Stožic. Poleti smo si privoščili še skok v Pulo, kjer smo ogled mesta in kopanje združili z obiskom Družbenega centra Rojc, kjer delujejo tudi naši prijatelji iz zadruge Zelena Istra. Z njimi sodelujemo v projektu Orodja za učenje – orodja za trajnostni razvoj (TLTSD) v okviru programa Erasmus+.

IPoP izlet v Pulo. Foto: Urška Didovič

Lani smo zaposlili novo sodelavko, novinarko Ado Cajnko, ki nam je pomagala pri nalogah v povezavi s predsedovanjem Slovenije Svetu EU, kot redna sodelavka pa se nam je pridružila tudi  absolventka krajinske arhitekture Urška Didovič.

 

Trajnostna mobilnost

Področje trajnostne mobilnosti s poudarkom na aktivni mobilnosti in parkirni politiki je ostalo v središču naših aktivnosti tudi v preteklem letu. Z občinami smo sodelovali pri razvoju pomembnih lokalnih dokumentov, ki bodo izboljšali stanje prometa in spodbudili trajnostno mobilnosti v mestih. Izvedli smo tudi nekaj začasnih ureditev, ki so občinam omogočile preizkusiti utrip ulic brez avtomobilov in možnost spremljanja učinkov ureditev, prebivalcem pa vrnile prostor za hojo, kolesarjenje, igro in srečevanje.

V okviru projekta CARE4CLIMATE smo izvedli dve kampanji. Prva je bila izvedba Odprte ulice, pilotne prometne ureditve za izboljšanje pogojev za hojo, kolesarjenje in življenje v Postojni. V Solkanu smo jeseni izvedli preizkus začasne prometne ureditve Območja varnih prihodov v šolo na Šolski ulici pred Osnovno šolo Solkan, katere cilj je izboljšati pogoje za varen in aktiven prihod otrok v šolo. V obeh kampanjah smo sodelovali tudi z uličnim Gledališčem Ana Monro, ki smo ga prepoznali kot pomembnega partnerja pri oživljanju in ustvarjanju prostora.

 V okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto smo skupaj s partnerji nadaljevali izvajanje organizirane hoje v šolo s Pešbusom v slovenskih občinah. Od leta 2016 je tako Pešbus organiziralo že več kot 130 osnovnih šol, lansko jesen pa so aktivnosti potekale kar v 66 šolah in v enem vrtcu.

Na drugem pozivu Načrtujmo skupaj zdravo mesto! smo sodelovali pri pripravi lokalnega načrta hodljivosti z Občino Piran. Skupaj s CIPRO Slovenija in Zavodom Dostop smo uspešno izpeljali proces vključevanja številnih lokalnih akterjev v načrtovanje hoji prijaznega okolja in izdelali Lokalni načrt hodljivosti Piran-Lucija. Ponovno so pomembno vlogo pri načrtovanju imeli učenci in šole, ki so se v procesu med seboj dobro povezale. V procesu priprave lokalnega načrta hodljivosti smo izdelali nekaj povsem novih, za načrtovanje šolskih poti uporabnih analiz.

Parkirna politika ostaja eno izmed pomembnih orodij oziroma načinov, s katerimi lahko občine učinkovito hkrati spodbudijo spremembo potovalnih navad, ustvarijo boljše stanje okolja in omogočijo aktivnejšo rabo javnega prostora. Lani smo tako zaključili s pripravo parkirne politike za Občino Tržič v okviru projekta SaMBA in nadaljevali s pripravo parkirne politike za Mestno občino Nova Gorica.

Jeseni smo zaključili s projektom Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah, rezultate projekta pa smo predstavili na zaključni konferenci. S partnerji smo v projektu pretekla tri leta ob sodelovanju vrtcev in šol spodbujali k spremembi potovalnih navad.

V okviru Koalicije za trajnostno prometno politiko smo sodelovali pri pripravi odzivov na aktualne tematike, med njimi na predlog izgradnje tunela pod centrom Maribora in odsotnostjo vključujočega načrtovanja Potniškega centra Ljubljana.  

 

Krepitev skupnosti

Vključevanje javnosti in krepitev skupnosti je tudi v preteklem letu, zaradi omejitev, poveznih s koronavirusom, prineslo nemalo izzivov.

Že v začetku leta smo bili priča deložacije uporabnikov Avtonomne tovarne Rog, s čimer je Ljubljana ogromno izgubila. Po tem smo bili s strani Metropolitanske univerze v Manchestru povabljeni, da jim pomagamo pri njihovi študiji. V njej so analizirali vrednost, ki jo je imela Avtonomna tovarna Rog za mesto Ljubljana, njene prebivalce in obiskovalce ter same uporabnike na območju.

V Kočevju še izvajamo unikaten način strokovne podpore občini v procesu oživljanja mestnega središča. Koronavirus ter drugi občinski projekti in naloge v Kočevju pogosto vplivajo na pogoje dela, določene v akcijskem načrtu. A sodelovanje teče, vključuje vedno več akterjev in odmeva v praksi vsakdanjega življenja, na FB profilu Vsi v mesto! in v časopisu Kočevska. Lani je bila za promet pilotno začasno zaprta Ljubljanska cesta in pred koncem leta so v jedru dobili svoj prostor mladi. Letos pa raziskujemo načine, kako organizirati gradnjo kolesarskih poti skozi center in hkrati povečati doživljajsko pestrost v mestnem jedru, počasi dobiva novo podobo.

Začasna prometna ureditev v Kočevju. Foto: Igor Rancigaj

Napisali smo članek o neodvisnih produkcijskih prostorih v okviru razstave Skup, ki je lani novembra potekala v ljubljanskem Škucu. Napisali smo tudi dva prispevka ob obletnici skupnostnega vrta Onkraj gradbišča.  

 

Podpora upravljanju

Na IPoP na različne načine podpiramo mesta in lokalne skupnosti pri njihovem trajnostnem razvoju, od omogočanja izmenjave praks in izkušenj, do sodelovanja z njimi pri oblikovanju različnih politik po meri občanov.

Leta 2020 smo objavili poziv za dobre prakse in 15 najboljših zbrali v publikaciji Mesta mestom #3. Organizirali smo tudi Sejem dobrih praks, na katerem sta Idrija in Ljubljana z nami delili svoje izkušnje ob zaključku dela v URBACT prenosnih omrežjih BeePathNet in Re-GrowCity, ob tem pa so lahko udeleženci podrobneje spoznali dobre prakse, vključene v drug in tretji katalog Mesta mestom, neposredno s strani izvajalcev dobrih praks.

Publikacija Mesta mestom #3. Foto: Gregor Salobir

Spomladi leta 2021 smo bili uspešni na razpisu programa URBACT za koordinatorja pobude za prenos dobre prakse v slovenske občine, ki doslej še niso imele stika s programom URBACT. Idrija tako ob naši podpori prakso svoje Mestne dnevne sobe prenaša še v 6 slovenskih občin: Radenci, Razkrižje, Ormož, Podlehnik, Bohinj in Bovec.

Veseli smo, da je URBACT skupnost v Sloveniji še dodatno zrasla, saj sta se drugemu valu URBACT prenosnih omrežij pridružila tudi Koper in Grosuplje, medtem ko Ljubljana nadaljuje svojo vlogo vodilnega partnerja.

Septembra smo v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU in ob podpori Ministrstva za okolje in prostor organizirali mednarodno konferenco Vsi kraji so pomembni: Teritorialna agenda v praksi, ki je potekala v hibridni obliki – v živo v Mariboru, kot tudi prek spleta. Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor smo v času predsedovanja pomagali tudi pri izvajanju nalog v okviru dosjeja Prostor, kjer smo sodelovali pri organizaciji sestankov v okviru teritorialne kohezije.

Mednarodna konferenca Vsi kraji so pomembni. Foto: Gregor Salobir

Junija 2021 smo v okviru TG-WeEB, mreže Zahodnega Balkana o prostorskem upravljanju, organizirali virtualno konferenco za predstavnike mreže, na kateri je bila v ospredju razprava o razvojnih priložnostih teritorialnega upravljanja za Zahodni Balkan v luči Teritorialne agende 2030.

Občine redno podpiramo pri vodenju procesov priprave občinskih strategij oziroma programov. Lani smo za Mestno občino Ljubljana vodili pripravo Programa varstva okolja in začeli s procesom priprave Strategije digitalnega razvoja Mestne občine Ljubljana. Konec leta smo pričeli sodelovanje z Občino Slovenska Bistrica, ki ji pomagamo oživljati območje starega mestnega jedra.  

Na IPoP skozi različne projekte opozarjamo na stanovanjsko problematiko in skupaj s partnerji ponujamo rešitve. V preteklem letu in pol smo tako za občino Bohinj pripravili stanovanjsko strategijo, s katero si je občina zadala strateške cilje za izboljšanje kvalitete bivanja svojih prebivalcev. Ob tem smo v projektu Za stanovanjske zadruge skupaj z Inštitutom za študije stanovanj in prostora izvedli vseslovensko anketo o stanovanjskem stanju in analize stanovanjskega stanja v izbranih slovenskih občinah. Zbrani podatki in informacije nam bodo služili kot podlaga za učinkovito zagovorništvo. Nadaljevali smo tudi sodelovanje v mreži Stanovanja za vse.

 

Odporno mesto

Julija 2021 je referendum o Zakonu o vodi dokazal moč civilne družbe in povezovanja tako organizacij kot tudi posameznikov za dosego skupnega cilja. Sodelovanje in povezovanje sta ključnega pomena za močne in odporne skupnosti, ki se lahko bolje odzivajo tako na podnebne spremembe, kot tudi na spremembe v družbi in gospodarstvu.

Na IPoP smo lani nadaljevali z aktivnostmi Podnebnega programa Mreže za prostor, s katerimi smo krepili in podpirali članice na področju trajnostnega urejanja prostora. Zaključili smo s sklopom Podnebnih izobraževanj in začeli s sklopom seminarjev o trajnostnem urejanju prostora in webinarji za zagovorništvo. Podprli smo tudi tri Podnebne akcije, izbrane s strani sočlanic mreže na Idejnem zajtrku marca 2021. Nadaljevali smo s skupnimi aktivnostmi z mrežo Plan B za Slovenijo, kjer smo se skupaj odzivali na nekatere aktualne predpise in dokumente in organizirali dogodke. Opravili smo tudi Analizo pravnega okvira urejanja javnih zelenih površin in ravnanja z drevesi v mestih in drugih naseljih in anketo o ravnanju z mestnim drevjem. Ugotovitve smo predstavili predstavnikom Ministrstva za okolje in prostor, ki se ukvarjajo z gospodarskimi javnimi službami. 

Podnebne akcije Mreže za prostor 2021

Po naročilu Ministrstva za okolje in prostor smo izdelali Strokovne podlage za zakonsko ureditev izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe urejanje in čiščenje javnih površin, ki zaenkrat edina med obveznimi gospodarskimi javnimi službami s področja varstva okolja ni podprta z enotnimi državnimi pravili in pogoji izvajanja. Dokument predstavlja razmere in predlaga izhodišča za izboljšanje pogojev za izvajanje te pomembne komunalne dejavnosti tudi na podlagi vključevanja predstavnikov posameznih izvajalcev javne gospodarske službe, Skupnosti občin Slovenije in Zbornice komunalne dejavnosti v njeno pripravo.

 

Kaj prinaša leto 2022?

Zdi se, da nam novo leto zaenkrat ne prinaša velikih presenečenj. Načrtujemo že celo vrsto aktivnosti, ki nadaljujejo in nadgrajujejo prizadevanja preteklih let.

V letu 2022 bomo za Mestno občino Velenje pripravili Lokalni načrt hodljivosti, eni občini pomagali pri preizkusu ukrepa Odprta ulica in drugi pri preizkusu Območja varnih prihodov v šolo. V okviru Mreže za prostor bomo nadaljevali s seminarji o trajnostnem urejanju prostora, zastavili serijo dogodkov o dobrih praksah trajnostnega urejanja prostora, pripravili program Podnebne šole za urbaniste in ponovno podprli članice mreže pri izvedbi Podnebnih akcij.

Nadaljevali bomo s podporo prenosa dobre prakse iz Idrije v šest občin in jeseni podpirali mesta in občine pri prijavah na nov razpis za omrežja v okviru programa URBACT. 

V okviru projekta Za stanovanjske zadruge si bomo prizadevali za sprejetje Zakona o stanovanjskih zadrugah. Z organizacijo konference bomo stanovanjske zadruge izpostavili kot pomembno dopolnilo javnim najemnim stanovanjem in pomembno orodje stanovanjske politike na nacionalni in lokalni ravni. Nadaljevali bomo sodelovanje z Občinama Kočevje in Slovenska Bistrica, Mestnima občinama Nova Gorica in Ljubljana. Začeli bomo tudi s pripravo parkirne politike za Občino Zreče. Veselimo se tudi novih aktivnosti v sodelovanju z uličnim Gledališčem Ana Monro.

The post Inventura leta 2021 appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Inventura leta 2021 se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI