Članice izbrale nove tri projektne predloge naših sočlanic

0
60

Po prvi sezoni
uspešno izvedenih projektov naših članic, smo v četrtek, 18. marca 2021 na
spletnem Idejnem zajtrku prisluhnili novim projektnim predlogom članic Mreže za
prostor na presečnem polju urejanja prostora in podnebnih sprememb. Iskali smo
ideje za projekte, ki prek majhnih lokalnih aktivnosti, rešitev oziroma
intervencij v prostoru prikazujejo možnosti za ukrepe na širši oziroma
sistemski ravni. Po predstavitvah smo o projektnih predlogih razpravljali in na
koncu glasovali.

Projektne predloge smo zbirali do ponedeljka, 8. marca 2021.
Na razpis smo prejeli sedem prijav šestih članic mreže. Na Idejnem zajtrku se
nam je ob organizatorjih pridružilo 9 članic mreže in nekaj zunanjih
udeležencev, ki so bili vključeni v oblikovanje projektnih predlogov. Na
dogodku so bili projektni predlogi predstavljeni, vsaki predstavitvi pa je
sledila strokovna ocena s strani komisije in razprava o projektnem predlogu.

Organizacija za
participatorno družbo
je po lanski uspešni izvedbi zasaditve Miyawaki
gozdička tokrat predstavila projekt, s katerim želijo skozi pilotno delovno
akcijo in z aktivnostmi na področju ozaveščanja javnosti opozoriti na pomen
ohranjanja pasov vegetacije ob vodotokih. Pilotne aktivnosti bi potekale na
način, da se ob izbranem potoku, ki teče ob urbanem naselju in na zelo
popularnem sprehajalnem področju, izvede renaturacija brežine potoka, z zasaditvijo
pasu obrežne zarasti. Matic Primc je
razložil, da bi se vzporedno na območju izvedle različne raziskovalne in
izobraževalne aktivnosti.

Natalija Zanoški
iz društva Est=etika je skupaj s Sašo Škof in Miho Mikljem iz Mladih za podnebno pravičnost
predstavila skupno pobudo Drevo na kolo! Člani društva Est=etika bi s člani
gibanja Mladi za podnebno pravičnost in Zavoda BOB izdelali mobilno drevo, t.i.
‘drevo-kolo’, s katerim želijo prebivalce mest ozaveščali o pomenu izbire oblik
mobilnosti in ozelenitve mest. ‘Drevo-kolo’ bi opremili z GPS sledilcem in
informacijskim materialom, ter ga prepustili v souporabo prebivalcem oz.
obiskovalcem mest, ki bi lahko podali predloge lokacij za ozelenitev. Z zbranimi
podatki želijo nasloviti predstavnike mestnih občin. Projekt so zasnovali
modularno in ga želijo po evalvaciji pilotne izvedbe v Ljubljani razširiti tudi
v drugih krajih po Sloveniji, najprej v Novem mestu.

V okviru Mariborske
kolesarske mreže
so si zamislili projekt, s katerim želijo nasloviti problematiko
prometa v petih mestnih četrtih Maribora. V okviru projekta Klima moje soseske
želijo izvesti serijo dogodkov v petih mestnih četrtih Maribora (Center, Tezno,
Pobrežje, Magdalena in Nova vas), na katerih bi naslovili problematiko prometa.
S tem želijo nagovoriti lokalne deležnike v posameznih soseskah ter jih
aktivirati pri reševanju prometnih izzivov. Blaž Gams je povedal, da bi ob petih načrtovanih dogodkih v okviru
projekta opravili tudi raziskavo o potovalnih navadah prebivalcev.

Iz Zavoda Zora
nam je projektni predlog Urbanke, Bršljan stran!, predstavil Blaž Habjan. V Novem mestu želijo organizirati
pilotno akcijo čiščenja bršljana ob štiri-kilometrski krožni sprehajalni poti,
ki jo zaznamuje Kettejev drevored in breg reke Krke z obrežnimi drevesi. Ta
zimzelena ovijalka duši drevesno rast ter drevesa, ki ošibijo, ogroža v vetru
in predvsem snegu. Akcijo bi izvedli skupaj s Krajevno skupnostjo Bršljin in
prostovoljci organizacij, ki tvorijo Urbanko – LPCUP NM. Drevesa ne bi le
očistili bršljana, ampak bi akcijo izkoristili tudi za celovit popis dreves ob
tej krožni poti.

Slovenska zveza za
javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo
je pripravila projektni predlog
imenovan Zeleno mesto. Namen projekta je predvsem senzibilizacija javnosti,
podjetij/investitorjev in odločevalcev glede problematike in pomena zelenega v
mestu. Miha Lovše je pojasnil, da gradbena
in druga zakonodaja prešibko opredeljuje obveznosti in odnos investitorjev do
zelenega napram grajenemu, in glede tega želijo ustvariti določen pritisk
javnosti in tudi medijev ter posledično spodbuditi odločevalce in investitorje
k določenim spremembam v občinskih aktih in posledično v praksi.

Maša Hawlina iz Inštituta za študije stanovanj in prostora
je skupaj s Uršo Rahne in Tejo Miholič
iz Kolektiva kvadratni meter
predstavila dva projektna predloga prostorskih intervencij, s katerimi želijo naslavljati
stanovanjsko stisko in družbeno dimenzijo podnebne krize. Na glasovanje so na
koncu uvrstili le projekt 6 kvadratnih metrov, s katerim želijo v javni prostor
v Ljubljani postaviti konstrukcijo, nekakšen “spomenik stanovanjski
krizi”. Z njim želijo odpreti prostor za preizpraševanje o povezavah med
trajnostnim razvojem in pravico do mesta ter pravico do stanovanja.

Po predstavitvah in razpravi je sledilo glasovanje za
projektne predloge. Vsaka prisotna članice (razen koordinatorja) je imela
možnost svoje tri glasove razdeliti med projektne predloge. Po končnem štetju so največ glasov prejeli
naslednji predlogi:

  • Drevo na kolo (društvo Est=etika v sodelovanju z
    Mladimi za podnebno pravičnost in Zavodom BOB)
  • 6 kvadratnih metrov (Inštitut za študije
    stanovanj in prostora v sodelovanju s kolektivom  Kvadratni meter)
  • Revitalizacija nabrežja Radvanjskega potoka
    (Organizacija za participatorno družbo)

IPoP, kot koordinator mreže, bo s predstavniki organizacij,
katerih predlogi so bili izbrani, v kratkem preveril izvedljivost in podpisal
pogodbe. S tem se bodo tudi uradno začele izvajati aktivnosti, ki bodo trajale
predvidoma do konca novembra 2021. Koordinator bo projekte spremljal, jim nudil
pomoč in komuniciral o njihovem napredku.

Vsebina na strani Članice izbrale nove tri projektne predloge naših sočlanic se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI