Tanja Štajdohar Urh: »Pravijo, da ne pašem na občino«

0
35

Tanja Štajdohar Urh je na Občini Kočevje strokovna sodelavka za urejanje javnih površin. Preden je leta 2015 dobila priložnost za pripravniško delo na občini, si je kot krajinska arhitektka širila obzorja na praksi v Berlinu in je kot prostovoljka sodelovala v različnih akcijah urejanja javnega prostora, bila je članica civilne iniciative Uredimo in polepšajmo naše Kočevje in je soustanoviteljica društva za prostorsko kulturo Urbani brlog. Na mednarodni konferenci o Zeleni infrastrukturi maja 2016 v Ljubljani je predstavljala prakso svoje občine, na konferenci Nove prakse upravljanja javnih zelenih površin jeseni 2016 je v Celju navdihovala udeležence z zgodbami o dejavnostih civilne družbe iz Kočevja. Na vprašanja o svojem delu, stanju dreves v številnih kočevskih naseljih, o urejanju otroških igrišč ter o sodelovanju s kolegi na občini in v strokovnih službah na terenu hiti odgovarjati hitro in z žarečimi očmi.

Kako se je pravzaprav začelo vaše sodelovanje z občino, ste si želeli delati na občini?

Bil je splet okoliščin. Če dobro pomislim, je vse moje delo po koncu študija nekako vodilo v to smer. Nisem si posebej želela delati na občini, sem se pa zelo zanimala za lokalno okolje in za stanje v prostoru. V magistrskem delu sem se ukvarjala s prostorskimi predlogi za oživljanje opuščenih kočevarskih vasi. V absolventskem letu sem šla, še preden sem končala magistrsko nalogo, za štiri mesece na prakso v Berlin, v biro Mettlers Landschaftsarchitectur. Hotela sem si razširiti obzorja in se znebiti strahu pred prakso.

Ko sem se vrnila iz Berlina, sem se takoj našla v iskanju rešitev za urejanje javnega prostora v Kočevju. Pridružila sem se civilni iniciativi Uredimo in polepšajmo naše Kočevje, s katero smo članice razvijale ideje o oživljanju in urejanju javnih površin. Medvedke Marjetke, kot so nas dekleta in žene članice društva prijazno poimenovali prebivalci, smo svoje ideje skrbno načrtovale tudi v sodelovanju z občino in s prebivalci.

Foto: Prenovo in oživljanje javnih zelenih površin so članice društva Uredimo in polepšajmo naše Kočevje snovale s skromnimi sredstvi, s pomočjo prostovoljcev in preprostih rešitev.

Ko smo leta 2014 začele s prvimi akcijami, je središče mesta delovalo zaprašeno in rahlo zanemarjeno, veliko zelenih površin ni bilo redno vzdrževanih, prazne izložbe so kazile javni prostor, prebivalci so bili takrat precej kritični do stanja v prostoru in do dela javnih služb, hkrati pa tudi nekako apatični, brez vere v to, da je možno kaj spremeniti. Sklenile smo, da je treba ukrepati tako, da bodo hitro vidne spremembe in pripraviti seznam preprosto izvedljivih predlogov za izboljšanje stanja, kot na primer, da se ozeleni neka zapuščena peščena površina, da se uredijo poti v parku in podobno. Predloge smo predstavile občini.

Kako se je na kritično oceno stanja in predloge odzvala občinska uprava?

Posebno direktorica občinske uprave Lili Štefanič je imela veliko razumevanja za naše pobude, videla je priložnost v povezavi naših idej z delom občine. Ko smo ji svoje predloge predstavile, smo se skupaj odločili, kako jih lahko uresničimo in pripravile smo akcijski program, točno opredelile lokacije, obseg in vrsto potrebnih del, ona pa je podprla izvedbo prvih akcij v prostoru.

Skupaj smo potem redno snovali akcijske načrte za prenovo in vsako leto izvedli nekaj akcij, ki so opazno spremenile podobo mestnega parka in drugih zelenih površin v mestu. Naše sodelovanje se je izkazalo za zelo učinkovito. V izvedbo načrtovanih posegov smo vključile tudi Klub Kočevskih študentov in spremembe v prostoru so takoj zbudile odobravajoče zanimanje prebivalcev.

Ko se je na občini ponudila priložnost, da se sodelavcem pridruži nekdo z znanjem in zanimanjem za urejanje javnih zelenih površin, so me na občini tako že poznali in predstavljali so si, kaj in kako lahko v praksi urejanja javnih površin prispevam.

Foto: Izdelava preproste urbane opreme

Nam lahko pojasnite kaj sedaj obsega vaše delo, za katere vsebine ste pristojni in kako poteka vaše delo?

Na občini sem pristojna za urejanje javnih površin, to je za vse, razen za ceste, za javne zelene površine, za drevnino, za urbano opremo, tudi za otroška igrišča in za koše za smeti in za drugo urbano opremo, tudi za urejanje zbiralnic odpadkov oziroma eko otokov na primer in za novoletno osvetlitev mesta. To ne pomeni, da kosim travo in obrezujem drevesa, ampak da vem, kje in kolikokrat kosimo ter spremljam, kako obrezujemo drevesa in sadimo nova ter podobno. Na občini načrtujemo urejanje in upravljanje, zagotavljamo sredstva in nadziramo izvajanje storitev.

Pri delu sem samostojna, a hkrati veliko in intenzivno sodelujem z izvajalci storitev na terenu in s kolegi z občine, pa tudi s prebivalci. Zelo me zanima povezovanje, ne samo strokovno ampak ves čas spremljam, kako se prizadevanja javne službe povezujejo z delovanjem prebivalcev in razmišljam, kako se pri urejanju zelenih površin naše delo dopolnjuje, kako si lahko pomagamo z delom prostovoljcev in podobno.

Naša občinska služba bdi nad celotnim razponom urejanja javnih površin, od načrtovanja do načina in intenzitete vzdrževanja pa do prenove v celotni občini, posebej skrbimo za javne površine v Kočevju in za javna drevesa v vseh 86 naseljih, krajevne skupnosti pa skrbijo za javne površine v drugih naseljih, deloma same, deloma s podporo občine. Vzdrževanje zelenih površin in druge naloge urejanja in čiščenja pa v občini izvaja Javno podjetje Komunala Kočevje s 40 zaposlenimi, pri urejanju javnih gozdnih površin občina sodeluje tudi z občinskim podjetjem Kočevski les, z Zavodom za gozdove in pri delu z drevesi s podjetjem, specializiranim za delo z drevjem – Arborikulturo Conta.

Moje delo je zelo pestro, vključuje pregled nad stanjem, načrtovanje in spremljanje vzdrževanja in prenove. Veliko časa sem na terenu, tudi kadar nisem na terenu s konkretno nalogo, opazujem dogajanje in preverjam razmere ter razmišljam o rešitvah. Skušam si pomagati s svojim načrtovalskim znanjem in širiti znanje na področjih, ki so mi manj znana.

Kako pa poteka vaše sodelovanje s komunalnim podjetjem?

Ena od mojih nalog je sodelovati pri pripravi programa vzdrževanja in čiščenja in spremljati izvajanje dela s strani Javnega podjetja. Na začetku sem med drugim morala preveriti, koliko javnih površin občina ureja in kakšna dela se izvajajo, oboje z namenom, da bi morda občina lahko znižala stroške urejanja.

Pokazalo se je, da je bil seznam javnih površin, vključenih v vzdrževanje, pomanjkljiv, morali smo ga razširiti. Prav tako smo ugotovili, da so številna drevesa v zelo slabem stanju. Kazalo je, da se bo obseg dela moral precej povečati. Potem pa smo na novo določili cone različno intenzivnega vzdrževanja in sklenili, da lahko manj pogosto kosimo travo in da lahko iz cvetličnih gred umaknemo enoletnice in jih nadomestimo s trajnicami ter tako deloma uravnotežimo stroške izvajanja javne službe.

S predstavniki komunalnega podjetja pri tem, vsaj po moji oceni, ves čas zelo dobro sodelujemo, naše delo se dopolnjuje in je v resnici zelo povezano, na koncu imamo tudi skupen cilj, da so javne zelene površine kakovostno urejene. Ker zelo dobro razumem pomen, strukturo in vsebine urejanja, vzdrževanja, prenove in novih ureditev, se lahko učinkovito zavzemam za to, da občina podpira strokovno in kakovostno urejanje javnih zelenih površin, hkrati pa so pogovori s kolegi iz Komunalnega podjetja in z drugimi izvajalci o delu in stroških zelo stvarni. Občini se trudim predstavljati pomen kakovostnega strokovnega vzdrževanja in kar najbolj razumljivo zagovarjati stroške izvajanja javne službe , hkrati pa z izvajalci skupaj iščemo rešitve, ki so usklajene s proračunskimi možnostmi občine.

Foto: Prebivalci Kočevja so pogosto povabljeni na delovne akcije s pomočjo katerih občina izboljšuje stanje urejenosti javnih zelenih površin.

Omenili ste sodelovanje s prebivalci, sodelovanje torej razumete kot možnost za to, da so zelene in druge javne površine v občini lahko dobro urejene?

Tako nekako ja, in to iz dveh razlogov, ker je veliko zelenih površin, ki soustvarjajo zeleno podobo naselij, v zasebni lasti, in ker je po naših izkušnjah možno prav s pomočjo prebivalcev urediti več javnih površin kot bi jih sicer občina sama s svojimi izvajalci.

Prebivalci so zelo zainteresirani za razmere v javnem odprtem prostoru. Pri nas v Kočevju so se, ko smo s civilno iniciativo Uredimo in polepšajmo naše Kočevje začeli urejati prve zelenice, takoj pozitivno odzvali na dogajanje in na spremembe v urejanju javnih zelenih površin in na občino so začele prihajati tudi različne pobude in mnenja o urejanju. Občina jim je prisluhnila in še vedno jih skušamo upoštevati, opozarjamo pa tudi na to, kaj lahko k urejenosti prispevajo prebivalci.

Prebivalci recimo zelo ocenijo cvetje v koritih, zato smo to rešitev kljub visokim stroškom ohranili, smo pa zaradi visokih stroškov vzdrževanja odstranili kanglice s cvetjem, ki so visele na drogovih javne razsvetljave.

Izboljšave pri ureditvah otokov ločenega zbiranja odpadkov – eko otokih pa smo zasnovali tako, da smo predlog nove ureditve predstavili na primeru in nato preko razpisa ponudili prebivalcem, ki so želeli urediti eko otoke v svojem okolju, da jim ureditev po tem vzoru občina sofinancira. Ograjevanje tako sedaj poteka v skladu z enotno rešitvijo in prispeva k izboljšanju podobe naselij.

Prebivalce ste vključili tudi v načrtovanje prenove občinskega središča, menda ste bili tudi tu v središču dogajanja, kako je to potekalo in kje ste s projektom trenutno?

Občina je prisluhnila predlogom stroke in civilne družbe in je na osnovi posvetovanja s strokovno javnostjo in prebivalci zavrgla stare pretirane načrte za prenovo mestnega jedra Kočevja in sklenila pripraviti bolj zadržano in pričakovanjem prebivalcev prilagojeno rešitev za prenovo.

Ideje so se začele porajati leta 2016, ko je angažma lokalnega podjetja, ki je želelo obletnico svojega delovanja simbolično obeležiti s širjenjem prostorske kulture, sovpadel z ustanovitvijo društva za prostorsko kulturo Urbani brlog, ki je z istimi ciljem povezalo mlade strokovnjake z različnih področij. Sledilo je oblikovanje projektne skupine Vsi na ploščad, ki je v sodelovanju z občino in Pokrajinskim muzejem vodila javno razpravo in pripravo novih izhodišč za prenovo.

Foto: Posvetovanje s prebivalci o prenovi središča Kočevja v okviru projekta Vsi na ploščad je vključevalo različne metode dela, ki so zbudile zanimanje ljudi in zagotovile zelo uporabne ugotovitve.

Vodenje projekta Vsi na ploščad sem prevzela pozimi leta 2016, prek občinskega glasila in radia ter običajnih načinov vabljenja k sodelovanju, tudi prek družabnega omrežja Facebook, smo pokrenili vrsto dejavnosti, s katerimi smo zbudili zanimanje prebivalcev za prenovo občinskega središča. Izvedli smo anketiranje in serijo delavnic, ki so vzpostavile možnosti za zelo pristen dialog s prebivalci. Na dogodkih smo preverjali mnenja prebivalcev o stanju in prenovi glavnega občinskega odprtega prostora. Odziv prebivalcev je bil odličen in njihove zamisli so bile zelo konkretne. Na eno od delavnic smo povabili tudi zunanje strokovne svetovalce, kolegice in kolege, arhitekte in krajinske arhitekte dr. Ilko Čerpes s Fakultete za arhitekturo, docentko Darjo Matjašec z Oddelka za krajinsko arhitekturo, Marka Peterlina z IPoP – Inštituta za politike prostora in magistro Jelko Hudoklin iz podjetja ACER Novo mesto.

Na ta način smo uspešno razširili in dodatno utemeljili pogled na različne vidike prenove, na funkcije prostora ter na bodočo rabo. Ugotovili smo, da je najbolj pomembno, da je trg urejen za ljudi, za vsakdanjo rabo, druženje in povezovanje ter pridobili zelo stvarna izhodišča za pripravo programa prenove in projektnih rešitev. Trenutno je v teku projekt prenove tlaka na mestni ploščadi, projekt celovite prenove pa je zaradi pomanjkanja sredstev nekoliko zastal. Zdaj upamo, da bo po izgradnji novega vrtca vendar izveden načrtovani natečaj in da bo potem steklo podrobno načrtovanje z izbrano projektantsko skupino, izvedba prenove jedra pa je predvidena nekje po letu 2022.

Povezanost s prebivalci, ki se je ustvarila med delavnicami, skušamo ohranjati. Projekt Vsi na ploščad je deloma sovpadal s pripravo Celostne prometne strategije in z vključevanjem prebivalcev v pripravo trajnostnih prometnih rešitev. Več let že v Kočevju beležimo lep odziv prebivalcev na urbane sprehode Jane’s Walk, ki jih v sklopu mednarodne akcije organiziramo prvi konec tedna v maju. Pri urejanju javnih in zelenih površin si prizadevam, da prebivalce tekoče seznanjamo z delom, da jih prek spletnih strani in lokalnega glasila ozaveščamo in izobražujemo. Letos smo majski urbani sprehod Jane’s Walk posvetili ravnanju z mestnim drevjem.

Ravnanje z drevesi vznemirja prebivalce v številnih slovenskih naseljih, vas je slabo stanje dreves v občini navedlo, da ste organizirali seminar o strokovnem delu z drevesi?

Med pregledovanjem stanja na terenu sem ugotovila, da je veliko dreves v naših naseljih nepravilno obrezanih, da so ostanki vej razcefrani in da so nova drevesa pogosto nestrokovno posajena. Ocenila sem, da moramo prekiniti tako očitno slabo prakso, ker bo sicer drevesni fond v občini preveč prizadet in bomo na koncu vsi prikrajšani za koristi zdravega in lepega javnega drevja.

Vabilo na delavnico

Letak z osnovnimi pravili obrezovanja

Sklenila sem, da je vredno poizkusiti z izobraževanjem in pristojnim za delo z javnim drevjem in zainteresiranim prebivalcem pojasniti osnove dobre prakse. Skupaj z Zavodom za gozdove, ki tradicionalno sodeluje z občino pri urejanju javnih gozdov in s certificirano arboristko (Tanjo Grmovšek iz podjetja Arboris), smo aprila lani zato pripravili enodnevno delavnico o novejših smernicah ravnanja z okrasno drevnino, o saditvi in vzdrževanju, obžagovanju in o obrezovanju grmovnic. Odziv je bil dober in v praksi so izboljšave opazne, naše kritike ravnanja z drevesi pa so zdaj tudi med prebivalci in drugimi izvajalci nekako bolje sprejete in razumljene.

Pravite, da ste odgovorni tudi za urejanje javnih otroških igrišč, za koliko igrišč pravzaprav skrbite in kakšno je njihovo stanje?

Ja, na tem področju se v naši občini zadnjih dvajset let ni veliko dogajalo zato sem najprej pripravila analizo stanja in akcijski program prenove. Lani smo s pomočjo donatorjev uspeli urediti igrišče v mestnem parku, letos bomo spet prenovili eno otroško igrišče.

V mestu imamo kar 12 otroških igrišč, od katerih je eno prenovljeno v lanskem letu; za enega imamo trenutno razpis za izvajalca, torej gre v prenovo v letošnji jeseni. Preostala so na seznamu za prenovo, nekatera imajo že pripravljeno zasnovo. Stanje je sicer slabo, poskušamo ga izboljševati s sanacijami najbolj degradiranih igral, zagotavljanjem sence, varnosti, urbane opreme. Za začasno obdobje, dokler ne dočakajo vsi prenove.

Sredstev za urejanje igrišč nam na občini primanjkuje in sklenila sem, da v proces prenove vključim otroke in skušam izvedeti, kaj si zares želijo, kaj jih privlači ven, k igri na prostem in potem na podlagi tega pristopiti k prenovam.

Foto: Tanja Štajdohar Urh med praktičnim delom na terenu.

Povabila sem otroke na delavnice in presenetili so me. Niso kritični, propadajočih igrišč v soseskah in mestu se ne zavedajo, ne želijo si posebne igralne opreme, zanimajo jih možnost sproščenega gibanja, varen, razgiban in miren prostor, da žoga lahko leti in da se lahko skrivajo in igrajo domišljijske igre. To me je zelo pomirilo, skupaj smo ugotovili, da jim moramo predvsem zagotoviti zavarovan, razgiban in ozelenjen odprt prostor za igro in da nova otroška igrišča niso nujno draga in bogato opremljena z igrali.

Res zanimivo, kako pa na te vaše nevsakdanje pristope gledajo vaši sodelavci na občini?

Pravijo, da ne pašem na občino, hkrati pa mi dajo vedeti, da so zadovoljni s tem, kako delamo, dobro sodelujemo in v prostoru je to zaznavno. Delo občine se skozi urejanje javnih in javnih zelenih površin še posebej dobro opazi. Za vse, ki na občini delamo, je pomembno, da je naše delo zaznavno v prostoru in med ljudmi.

Se vam zdi, da je k temu, kako delujete, po svoje prispevala tudi vaša izkušnja z delom v tujini? Potem ko ste leta 2014 magistrirali na Oddelku za krajinsko arhitekturo, ste šli še kot absolventka za štiri mesce delat v Berlin, kako vas je izkušnja zaznamovala?

Predvsem mi je dala neko suverenost, res veliko znanja in čisto poseben odnos do dela. Dejstvo, da sem se tam s kolegi ujela in sem se brez problemov vključila v prakso, mi zelo pomaga, dalo mi je občutek sprejetosti in zavedanja, da se lahko vedno vrnem in najdem delo tam. To se mi zdi zelo pomembno, vsak dan sproti pri spopadanju z osebnimi in strokovnimi izzivi mi je dragoceno, da verjamem vase in v svoje znanje in v to, da lahko pomembno prispevam k reševanju nalog v domačem okolju.

S Tanjo Štajdohar se je pogovarjala Maja Simoneti, IPoP – Inštitut za politike prostora

Naslovna fotografija: Tanja Štajdohar Urh med posvetovanjem z otroki o urejanju otroških igrišč.

Vsebina na strani Tanja Štajdohar Urh: »Pravijo, da ne pašem na občino« se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI