Svetovni dan hoje: koraki za zdravje

0
38

Nekatere države 15. oktobra praznujejo Dan hoje. Promocija hoje sovpada s prizadevanji za trajnostni razvoj. Hoja je bila prepoznana kot eden od ukrepov, s katerimi lahko razvita družba temeljito spremeni svoje navade in vplive na okolje ter poskrbi za dolgoročno bolj vzdržen in zdrav način življenja in dela. Letos so zdravstvene razmere prizadevanjem za hojo dale novo težo. Pod vplivom koronavirusne bolezni (COVID-19) se še bolj zavedamo pomena zdravja in tudi pomena nemedicinskih vidikov zdravja, tega kar lahko za zdravje storimo sami in tega kako na naše zdravje vplivata naš način življenja in življenjsko okolje. Spomladi so bile v novicah zelo izpostavljene koristi odprtega prostora za zdravje, z jesenjo so nas dosegla opozorila o  pomenu gibanja za zdravje. Najprej so pešci in kolesarji zasedli prazne mestne ulice med pandemijo, zdaj velika mesta zožujejo vozne pasove in namenjajo vedno več prostora aktivni mobilnosti. Hoja je najbolj praktičen, poceni in široko dostopen način za redno telesno dejavnost in ohranjanje zdravja. Možnosti za to, da v svoje življenje vključimo več hoje, je veliko, hkrati pa nas družbeno in fizično okolje k hoji tudi dodatno spodbujata. Program Aktivno v šolo in zdravo mesto s podporo Ministrstva za zdravje spodbuja hojo v šolo in orje ledino pri načrtovanju hoji prijaznega bivalnega okolja. 

Veliko ljudi se je že odločilo, da bodo vsak dan prehodili 10 tisoč korakov. Zdravniki trdijo, da lahko 30 minut ozaveščene hoje na dan pomembno izboljša naše duševno in fizično počutje, krepi zdravje ter nas obvaruje pred tveganjem za razvoj kroničnih in nenalezljivih bolezni, kot so debelost, sladkorna in srčno žilne bolezni. Temu priporočilu v Sloveniji, deželi majhnih mest in naselij, niti ne bi smelo biti težko slediti. Smo se pa hoje že kar malo odvadili in življenje raje načrtujemo z mislijo na vožnjo z avtom pa tudi vse peš poti niso zares vabljive, udobne in varne za hojo. Mogoče se bomo v prihodnosti morali vsi bolj temeljito posvetiti načrtovanju aktivnega bivanja in hoji prijaznega bivalnega okolja.

Zdravstvene koristi so hojo že pred časom umestile v središče prizadevanj za trajnostni razvoj, javno zdravje, aktivno in okolju bolj prijazno, čistejšo mobilnost ter načrtovanje zdravega bivalnega okolja. Leta 1992 je Svetovni vrhu v Rio De Janeiru svet naravnal v smer trajnostnega razvoja, Mednarodno združenje športa za vse (TAFISA) pa je razglasilo 15. oktober za Svetovni dan hoje. Promocija hoje na globalni ravni predstavlja dodatno spodbudo za države, lokalne skupnosti, zagovorniške organizacije in posameznike, da presekajo škodljive potovalne prakse in navade ter se zavzamejo za potrebne družbene in prostorske spremembe v korist javnega zdravja in varstva okolja. Svetovni dan hoje je TAFISA letos organizirala 4. oktobra, posamezne države pa ga praznujejo podobno kot Dan hoje v šolo vsaka nekoliko po svoje. V Sloveniji zaenkrat promocija hoje na nacionalni ravni še ne poteka preko organizacije nacionalnega dneva hoje. Kljub temu pa tudi v naši državi že vsaj kakšnih deset let poteka v okviru prizadevanj za trajnostni urbani razvoj,  trajnostno mobilnost in javno zdravje. Hojo na različne načine podpirajo tako Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za infrastrukturo in tudi Ministrstvo za okolje in prostor.

Peš v šolo

Slovenske otroke in starše, šole in občine na pomen hoje za zdravje že od leta 2015 opozarja zelo priljubljena organizirana hoja najmlajših v šolo s Pešbusom, ki jo izvaja IPoP – inštitut za politike prostora s sodelavci in podporo Ministrstva za zdravje. Letos je interes za organizacijo Pešbusa izrazilo zelo veliko šol že pred začetkom šolskega leta. Hoja, kolesarjenje ali vožnja s skirojem so v času kornonavirusa preprosto postali najboljši možen način potovanja v šolo. V času Evropskega tedna mobilnosti je letos Pešbus vozil kar na 69 osnovnih šolah in tudi v enem vrtcu. Skupaj je do sedaj Pešbus preizkusilo že 116 slovenskih osnovnih šol. Letos je kar 14 osnovnih šol Pešbus izvajalo prvič, 8 šol je sporočilo, da želijo izvajati program organizirane hoje tudi po koncu tedna mobilnosti, vsak dan ali enkrat tedensko celo šolsko leto. Ocene kažejo, da je s Pešbusom v šolo hodilo več kot 3700 otrok, da so hodili po več kot 170 progah in se zbirali na več kot 440 postajah.

Foto: Goran Jakovac, Pešbus OŠ Hrušica, MOL

Pri nas na nacionalni ravni aktivno mobilnost in pozitivne učinke na zdravje in okolje v najbolj množično promovira Evropski teden mobilnosti, ki poteka v organizaciji Ministrstva za infrastrukturo. Letos je v tem času kar 78 slovenskih občin promoviralo koristi aktivne mobilnosti to je hoje, kolesarjenja, sopotništva in javnega potniškega prometa.

Promocija hoje v šolo je osnovana na dejstvu, da v šolo peš hodi občutno manj otrok kot včasih, hkrati pa slovenski otroci po oceni zdravnikov potrebujejo več gibanja in naše osnovne šole so sorazmerno dobro peš dostopne. Veliko otrok  starši pripeljejo v šolo  z avtom, čeprav živijo blizu šole in čeprav se mnogi po koncu pouka vrnejo domov peš. Starši sledijo navadam. Program Aktivno v šolo in zdravo mesto zato s posebno zloženko nagovarja starše naj dobro premislijo o izbiri šole in načinu potovanja v šolo in če se le da zagotovijo svojim otrokom zdravstvene, socialne in izobraževalne koristi aktivnega potovanja v šolo. Tudi na čas, ki ga namenijo spremljanju mlajših otrok pri hoji v šolo naj pogledajo kot na naložbo v zdravje otrok.

Načrtovanje hoji prijaznega mesta

Slovenska mesta so res primerna za peš hojo v šolo in po drugih vsakdanjih opravkih. Če upoštevamo priporočila zdravnikov, hitro ugotovimo, da je večina naših mest zelo blizu konceptu 15 minutnega mesta ali mesta kratkih razdalj. To je mesto v katerem je prebivalcem peš dostopnih veliko dejavnosti in storitev kar jih spodbuja k temu, da več hodijo peš. Kratke razdalje so poleg povezanih, varnih in udobnih pešpoti eno od pravil urejanja in načrtovanja hoji prijaznega in zdravega bivalnega okolja. IPoP je peš razdalje (radije dostopnosti) kot merilo hodljivosti prvič uporabil v programu načrtovanju šolskih poti na Bledu. Radiji 15, 10 in 5 minute hoje so se izkazali kot zelo dobro orodje za predstavitev tega, kakšen del naselja in katere programe po določenem času hoje dosežemo in kot izhodišče za opredelitev ukrepov za dodatno izboljšanje pogojev za hojo. Tudi v preteklosti so urbanisti peš dostopnost upoštevali pri načrtovanju stanovanjskega okolja, zato je mreža slovenskih osnovnih šol še danes sorazmerno dobro peš dostopna in zato so včasih bili na peš razdalji od stanovanj tudi trgovina, banka, pošta in zdravstveni dom.

V okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto smo izkušnje z načrtovanjem šolskih poti uporabili letos v Črni na Koroškem pri pripravi predloga Lokalnega načrta hodljivosti. Občina Črna na koroškem je bila izbrana za sodelovanje v programu zaradi izkazane zavzetosti za izboljšanje pogojev za hojo, velikega števila že uveljavljenih ukrepov za izboljšanje zdravja ter specifičnih kazalnikov zdravja. Skupaj s predstavniki vseh občinskih in zdravstvenih institucij, organov in skupin prebivalcev, učenci, upokojenci in specialisti za dostopnost so bile proučene razmere. K ovrednotenju in dopolnitvi ocene stanja in predlogov pa so bili s spletno anketo povabljeni tudi prebivalci. Predlog načrta hodljivosti je v Črni na Koroškem oblikovan za območje, ki ob upoštevanju 15 minutne peš oddaljenosti iz centra naselja sega do vseh bistvenih institucij in programov v naselju dejavnosti in lahko z ukrepi doseže vse prebivalce občine. Kot največji izziv za izboljšanje pogojev za hojo so se v Črni izkazali ukrepi za umirjanje prometa na državnih cestah, tako na poteku mimo osnovne šole, centra za usposabljanje delo in varstvo in zdravstvenega doma kot v središču kraja. Za te rešitve bo nujno sodelovanje občine z Direkcijo RS za infrastrukturo. Črna je tako kot številna slovenska manjša mesta in naselja razvita na državnih cestah. Pogovori o možnih rešitvah v Črni bodo prispevali tudi k hitrejšemu urejanju pogojev za hojo drugod.

Program Aktivno v šolo in zdravo mesto kaže, da načrtovanje hoji prijaznega okolja zahteva veliko sodelovanja in da zdravje prebivalcev ponuja dobro motivacijo za usklajevanje akterjev in interesov v prostoru. Promocija hoje in aktivne mobilnosti krepi pomen hoje v javnosti ter spodbuja akterje k investicijam v infrastrukturo in izvajanju drugih organizacijskih in mehkih ukrepov, ki vsak po svoje prispevajo k spodbujanju hoje in javnemu zdravju. Na mednarodni ravni hojo promovira tudi Mednarodna listina za hojo. Listina opredeljuje potrebe ljudi, ki hodijo, in nudi izhodišče oblastem in upravam pri preusmerjanju njihovih politik, dejavnosti in odnosov k ustvarjanju kulture, v kateri ljudje lahko izberejo hojo kot način potovanja, ohranjanja zdravja in sprostitve. Mednarodno listino za hojo je ta teden v okviru priprave Lokalnega načrta hodljivosti podpisala tudi županja občine Črna na Koroškem, gospa Romana Lesjak.

The post Svetovni dan hoje: koraki za zdravje appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Svetovni dan hoje: koraki za zdravje se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI