Spremembe Gradbenega zakona rahljajo okoljske varovalke in lajšajo legalizacijo

0
85

V petek, 31.7.2020 je Ministrstvo za okolje in prostor objavilo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona, ki bo v javni razpravi do 31.8.2020. Hkrati je bilo objavljeno tudi sporočilo o pomembnejših spremembah. S predlogom sprememb se med drugim nadaljuje oženje pravic nevladnim organizacijam v postopkih presoj vplivov na okolje in dovoljuje gradnja pred pravnomočnim gradbenim dovoljenjem in to, ne glede na to, da so nekatere rešitve, ki jih je uvedel interventni Covid zakon (ZIUZEOP), postavljene pod vprašaj ustavnosti (odločitev Ustavnega sodišča).

Pomembnejše spremembe Gradbenega zakona (GZ), ki vzbujajo pozornost se nanašajo na naslednje obstoječe člene:

4. člen sedaj določa, da lahko
investitor na lastno odgovornost prijavi začetek gradnje objekta in začne z gradnjo tudi po dokončnosti
gradbenega dovoljena
. To pomeni tudi v primerih gradnje objekta s pomembnejšimi
vplivi na okolje, da se gradnja lahko začne takoj, ko Ministrstvo za okolje in
prostor (MOP) izda gradbeno dovoljenje v integralnem postopku. Tako rešitev je
predvideval tudi ZIUZEOP v 100e. členu, katerega izvajanje je Ustavno sodišče
do dokončne presoje o njegovi ustavnosti, začasno zadržalo. Vendar na podlagi 58. člena na podlagi zahteve
nevladne organizacije, ki vloži tožbo zoper integralno gradbeno dovoljenje, Upravno sodišče lahko odloži izvršitev
gradbenega dovoljenja, če bi z izvršitvijo integralnega dovoljenja za prostor
in okolje nastale posledice, ki bi jih bilo težko oziroma nemogoče odpraviti.

5. člen sedaj širi možnosti
gradnje objektov brez gradbenega
dovoljenja
zgolj s prijavo začetka gradnje med drugim tudi za manjše
rekonstrukcije, postavitev začasnega objekta ob izrednih dogodkih, začasnega
objekta za skladiščenje, gradnjo enostavnega objekta, ki je stavba, odstranitev
zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se ne dotika objekta na tuji
sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen en meter ali več in za izvedbo
del na legalno zgrajenih objektih, ki so nujna za zmanjšanje ali odpravo
posledic naravnih in drugih nesreč, in s katerimi se vzpostavi prvotno stanje,
pri tem pa je z deli potrebno začeti nemudoma oziroma najpozneje v treh mesecih
po naravni ali drugi nesreči. Pri tem 43.
točka 3. člena definira na novo začasne objekte
– objekti za skladiščenje
imajo začasno naravo do treh let.

7. člen določa izjemo od dosedanjega sistema določenih
objektov državnega pomena
in sicer določa, da so objekti državnega pomena
tudi gradnje, ki so potrebne za izvedbo investicij, ki izpolnjujejo pogoje za
strateško investicijo na podlagi predpisov, ki urejajo spodbujanje investicij.
To pomeni, da o gradbenem dovoljenju v takem primeru odloča MOP.

31. člen in 52. člen na novo določata pridobivanje
mnenj od mnenjedajalcev
. Investitor pred vložitvijo zahteve za izdajo
gradbenega dovoljenja pridobi mnenja pristojnih mnenjedajalcev. Ta mora:

  • mnenje izdati v roku
    15 dni od prejema popolne zahteve za izdajo mnenja, razen če je v posebnem
    zakonu predpisan daljši rok. Pri nepopolni zahtevi za izdajo mnenja
    mnenjedajalec zahteva dopolnitev v osmih dneh od prejema zahteve, sicer se
    šteje, da je zahteva za izdajo mnenja popolna.
  • v mnenju se mnenjedajalec opredeli glede
    skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisi iz
    njegove pristojnosti. Mnenje mora jasno izražati stališča mnenjedajalca in mora
    biti strokovno in pravno utemeljeno ter obrazloženo in mora vključevati podatke in morebitne predloge, rešitve oziroma pogoje
    za izvedbo gradnje
    . Če v integralnem postopku mnenje in obrazloženo, lahko
    MOP zahteva njegovo obrazložitev.
  • če  mnenjedajalec
    ugotovi, da dokumentacija za pridobitev
    gradbenega dovoljenja ni izdelana v skladu s predpisi iz njegove pristojnosti,
    izda odločbo
    , da se ne strinja z nameravano gradnjo. Zoper to odločbo je
    možna pritožba v osmih dneh. Do pravnomočne odločitve tega vprašanja investitor
    ne sme vložiti zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen če se odpove
    pravici do pritožbe oziroma pravici do vložitve tožbe v upravnem sporu. Če je
    odločba mnenjedajalca, da se ne strinja z nameravano gradnjo, pridobljena po
    začetku postopka izdaje gradbenega dovoljenja, se postopek prekine do
    pravnomočne rešitve tega vprašanja.

47. člen določa takso do 1.000 EUR za pritožbo zoper gradbeno dovoljenje, ki
ga izda upravna enota. Ne glede na določila Zakona o upravnih taksah določa
takso za pritožbo v višini 0,1% od investicijske vrednosti, vendar največ 1.000
EUR.

48. člen  ponovno
»popušča« glede veljavnosti gradbenega dovoljenja
– ta preneha veljati, če
investitor v roku 5 let od njegove pravnomočnosti ne vloži prijave začetka
gradbenih del, doslej pa je moral vložiti popolno prijavo.

53. člen na novo določa postopek
prevlade javne koristi
in sicer na način, vendar ne kot je to določil v
ZIUZEOP. Tako kot doslej postopek izdaje gradbenega dovoljenja prekine zaradi
rešitve predhodnega vprašanja prevlade.

54. člen spreminja pravila glede stranskih udeležencev v
integralnem postopku
. Nevladne organizacije so lahko stranke v postopku, če
izpolnjujejo še dodatne pogoje in sicer (po zgledu, kot je bilo to urejeno v že
sprejetih spremembah 137. člena Zakona o ohranjanju narave) to pomeni, da mora
imeti društvo 50 aktivnih članov (se dokazuje z udeležbo na zbori in dokazili o
plačanih članarinah), zavod dve polno zaposleni osebi s šesto stopnjo izobrazbe
in dve leti delovnih izkušenj (se dokazuje s potrdilom o vključitvi v obvezno
zdravstveno in socialno zavarovanje) in ustanova 10.000 EUR ustanovnega
premoženja (se dokazuje s predložitvijo letnega poročila. Doslej je bil v
pogled v dokumentacijo – javna razprava predvidena po objavi (v prostorskem
informacijskem sistemu in na portalu e-uprava) vloge za gradbeno dovoljenje,
sedaj pa bo objava vloge po pridobitvi pozitivnih mnenj mnenjedajalcev. Z javno
objavo se objavi tudi vabilo za priglasitev stranske udeležbe, ki to lahko
storijo  v roku 30 dni. Če to storijo po
tem roku, mora v priglasitvi navesti razloge »za dosedanjo neudeležbo v postopku,
sicer se šteje, da ne opravlja dejavnosti v javnem interesu«. Zakon pa ne
določa prehodnega obdobja za NVO, ki že imajo statuse v javnem interesu, na
podlagi katerih imajo sedaj pravico do sodelovanja in pravnih sredstev (ZON je
npr. določil obdobje za uskladitev v šestih mesecih).

58. člen spreminja pravila glede pravnega varstva  v integralnem postopku, tako, da mora NVO
v času tožbe izpolnjevati nove pogoje iz 54. člena. Če ni bila predhodno
udeležena v postopku izdaje dovoljenja, mora v tožbi pojasniti svoje razloge za
neudeležbo v tem postopku. Upravno sodišče lahko na njeno zahtevo začasno
zadrži izvajanje gradbenega dovoljenja, če bi z izvršitvijo integralnega
dovoljenja za prostor in okolje nastale posledice, ki bi jih bilo težko oziroma
nemogoče odpraviti.

Pomembne pa so tudi nekatere novosti in podrobnejše ureditve:

  • določa jo se pravila elektronskega poslovanja v
    zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja (9. in 9a. člen)
  • med bistvenimi zahtevami objekta je tudi
    varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba obnovljivih virov energije
    (15. člen);
  • glede pristojnosti inšpekcijskih nadzorov (58.
    člen)
  • izrecno je navedeno, da je mnenjedajalec za
    podnebne spremembe ARSO (107. člen),
  • s posebnim določilom se izvršuje odločba
    Ustavnega sodišča U-I-64/14-20 glede spoštovanja doma (89a.
    člen);
  • določajo
    se pravila glede sodne presoje nesorazmernosti posega –  možnost odloga izvršbe inšpekcijskega ukrepa
    odstranitve objekta ali prepovedi uporabe, če bi to terjal javni interes (89c.
    člen);
  • Inšpekcijski
    nadzor nad vzdrževalnimi deli, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, po
    katerem občinski inšpektor lahko odredi, da se gradnja takoj ustavi in v
    določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca vzpostavi prejšnje stanje
    ali drugače sanira objekt, del objekta ali zemljišče, če vzpostavitev v
    prejšnje stanje ni mogoča (82a. člen);

Mnogi režimi se na novo ali podrobneje urejajo kot npr. udeleženci pri
projektiranju (11, 12, 14, 14a-d. člen), prijava gradbenih del (63. člen),
izdaja uporabnega dovoljenja (68. člen in 72a člen za nelegalne objekte),
nadomestilo za degradacijo (72. člen), kazenske določbe….

Med njimi posebej izstopijo nove olajšave za legalizacijo nelegalnih gradenj in sicer predvsem:

  • če je za objekt izdano uporabno dovoljenje, zanj ni več možen inšpekcijski ukrep v zvezi z nelegalnim ali neskladnim objektom za objekt in dela, ki so zajeta v uporabnem dovoljenju (6. člen);
  • šteje se , da imajo uporabno dovoljenje vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in dopustnimi manjšimi odstopanji pred 1.6.2018, zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep in so evidentirane v katastru stavb (117b. člen);
  • če je bil objekt zgrajen zaradi nujnih in začasnih ukrepov za odvračanje nevarnosti ali med izrednim ali vojnim stanjem brez gradbenega dovoljenja, lahko ostane kot stalen objekt tudi po tem, ko so prenehale okoliščine, zaradi katerih je bil zgrajen, če se za objekt pridobi uporabno dovoljenje (72a. člen).

Naslovna fotografija: Jürgen Rübig iz Pixabay 

Vsebina na strani Spremembe Gradbenega zakona rahljajo okoljske varovalke in lajšajo legalizacijo se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI