Spoznali smo dobre prakse oživljanja praznih prostorov Maribora, Celja in Slovenj Gradca

0
93

V Mariboru smo 4. junija organizirali dogodek Spoznaj mojo dobro prakso: oživljanje praznih prostorov z ustvarjalnimi dejavnostmi. Na njem smo spoznali dobre prakse Maribora, Celja in Slovenj Gradca. Primeri so lepo ilustrirali pristope oživljanja od spodaj navzgor in od zgoraj dol, razprava pa je izpostavila predvsem pomen povezovanja obeh pristopov.

 

Udeležence je na začetku pozdravila Aša Rogelj z Ministrstva za okolje in prostor. V svojem nagovoru je izpostavila predvsem korist tovrstnih dogodkov in pomen povezovanja za premagovanje ovir in izmenjave dobrih praks o oživljanju praznih prostorov.

Uvodnemu delu je sledila predstavitev Partnerstva Urbane agende EU za kulturo in kulturno dediščino, katero je pripravila Tina Pezdirc Nograšek z Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). V partnerstvo je vključena tudi Slovenija, v njem pa ob RRA LUR sodelujeta še Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Slovenj Gradec. Namen partnerstva je oblikovanje akcijskega načrta za kulturo in kulturno dediščino (s poudarkom na kulturni dediščini), ki bo vplival na oblikovanje politik na evropski ravni. Partnerji želijo prepoznati glavne izzive na vseh ravneh upravljanja, od občin do EU ravni, ter sooblikovati akcijski načrt.

 

Sledile so predstavitve dobrih praks oživljanja praznih prostorov Maribora. V Mariboru se že leta na različne načine bolj ali manj uspešno izvajajo procesi oživitve praznih prostorov, ulic in drugih degradiranih javnih površin. Kot primera dobrih praks sta bila izbrana Vetrinjski dvor in oživitev Male tržnice.

Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora, nam je predstavil kratko zgodovino dvorca, njegovo prenovo in današnje dogajanje v njem. Po koncu Evropske prestolnice kulture je namreč dvorec prešel v upravljanje javnega zavoda Narodni dom, ki mu je, kot odziv na zaznane pomanjkljivosti EPK, oblikoval današnje poslanstvo in namen. Javni zavod deluje kot upravitelj stavbe, ki nudi prostore in tehnično ter produkcijsko pomoč uporabnikom, ki so pretežno nevladne kulturne organizacije in posamezniki. Njihovo ustvarjanje zavod podpira skozi oprostitev plačila najemnine in stroškov ter nudenjem prostorov, ki so namenjeni terminski uporabi, prav tako brez plačila najemnine. Vetrinjski dvor je tako postal vozlišče za ideje in sodelovanje in je kot kulturno prizorišče nemalokrat del širšega kulturnega dogajanja v mestu.

Oživitev Male tržnice nam je predstavila Pavlina Japelj, pobudnica in gonilna sila lokalne pobude za oživitev tržnice. Za izvedbo aktivnosti se je odločila v okviru svoje magistrske naloge. V okviru pilotnega projekta je uspela sestaviti delovno skupino, v katero je povezala prebivalce območja, obiskovalce in ponudnike na tržnici, upravitelja tržnic, strokovnjake in druge akterje. Temu so spomladi leta 2018 sledile različne aktivnosti za ureditev prostorov in dogodki z živahim programom in pestro tržnično ponudbo. Po koncu pilotne sezone se zgodba nadaljuje z novimi dogodki, ki se organizirajo na pobudo ljudi in novo sezono dogodkov Male tržnice. Oživitev prostora je imela tudi širše prostorske, družbene in ekonomske učinke.

 

Ob dobrih praksah Maribora smo spoznali tudi dobre prakse dveh drugih občin. Izvedeli smo, kakšno pot oživitve mestnega jedra so ubrali v Celju in kako so se tega lotili v Slovenj Gradcu.

Vlado Kožel iz Mestne občine Celje nam je predstavil, kako so se lotili oživitve dela starega mestnega jedra z umetniško vsebino. Prostore na Gosposki ulici in v njeni bližini so ponudili v uporabo umetnikom, ki namesto letne najemnine svoj del prispevajo z umetniškim delom ustrezne vrednosti. Območje je dobilo ime Umetniška četrt, kamor so se preselile tudi nekatere druge kulturne in gostinske dejavnosti, ki dodatno bogatijo prostor in izvajajo kulturni program. Programsko in organizacijsko s četrtjo upravlja Zavod Celeia Celje.

Kako se je zgodba začela v Slovenj Gradcu in kakšne aktivnosti za oživljanje mestnega jedra potekajo danes, nam je opisala dr. Lucija Čevnik iz Mestne občine Slovenj Gradec. Vse se je začelo pred leti s projektom “Kje je prostor?”, kjer je skupina zagnanih mladih skozi začasno rabo praznih prostorov v mestnem jedru povezala njihove lastnike in zainteresirane najemnike – organizacije, društva, podjetnike in ustvarjalce. Tako so v mesto prinesli osveženo ponudbo in pestrejše dogajanje. Aktivnosti so bile dobro sprejete med meščani in so v nekaterih primerih vodile v dolgoročno sodelovanje med lastniki in najemniki. V občini se ob tem trudijo z oživitvijo mestnega jedra z različnimi dogodki kot so “Gremo v mesto” in podpiranjem drugih kulturnih dogodkov.

 

Po predstavitvah smo se odpravili na sprehod, ki ga je za nas pripravila Maja Pegan, izkušena sprehajalka iz društva Hiša!. Popeljala nas je po središču Maribora in nam na poti predstavila zgodbe oživljanja javnih in zaprtih prostorov. Prva postaja na poti je bil GT22. Prostore je družina Oset-Puppis v začetku leta 2013 mecensko ponudila v uporabo Fundaciji Sonda in od takrat se je v bivših skladiščno-tovarniških prostorih razvila pestra kulturna in umetniška skupnost, ki skrbi za nenehno dogajanje v prostorih in širše po mestu.

Dalje nas pot popeljala čez most, kjer stoji “kiosk pri starem mostu”. Objekt je Mestna občina Maribor hotela prodati, a so si na pobudo občanov le premislili. Objekt trenutno prenavlja zasebni podjetnik z lastnimi sredstvi, kasneje pa bo za njegovo vsebino skrbel Muzej narodne osvoboditve.

Tretja postaja je bil Salon uporabnih umetnosti, ki je predstavitveni, prodajni in družabni prostor v prostorih bivše mariborske igralnice. Pred Salonom je objekt nekaj časa sameval, danes pa se v njem odvija pester kulturni in umetniški program.

Pot nas je nato vodila po Gosposki ulici, za katere živahno dogajanje je v prejšnjih letih skrbelo društvo Hiša!, ter nas privedlo do prostorov Tkalke. Tkalka je skupnostni razvojni center, alternativna poslovna stavba v središču Maribora, ki je bil v zadnjih letih dom veliko organizacijam in posameznikom, predvsem s področja socialne ekonomije in lokalnega razvoja. Tkalka se je razvila iz starega zapuščenega industrijskega objekta.

Zadnja postaja je bil Vetrinjski dvor, kjer se je naša pot tudi začela. Marko Brumen nas je popeljal po prostorih dvora, ki nam jih je predstavil v prvem delu dogodka.

 

Na koncu je sledila še razprava v kateri smo prišli do nekaterih ključnih ugotovitev:

  • Proces oživitve prostorov je velikokrat proces, ki je zagnan “od spodaj”, za svojo uspešnost in trajnost pa pogosto potrebuje pomoč / posluh “od zgoraj”.
  • Primeri dobrih praks so pokazali, da je proces mnogokrat odvisen od zagnanosti posameznikov oziroma manjše skupine ljudi in velikokrat v izhodišču nima dolgoročne strategije obstoja in razvoja.
  • Občine lahko z razmeroma majhnimi stroški spodbujajo oživljanje praznih prostorov (oprostitve / subvencioniranje dela najemnine, pomoč pri iskanju prostorov, ipd.).
  • Država lahko spodbuja izmenjavo izkušenj in dobrih praks med občinami, ponudi ugoden pravni okvir, ter nudi finančno ali tehnično podporo.

 

 


























Fotografije: Nina Plevnik in Marko Peterlin, IPoP

The post Spoznali smo dobre prakse oživljanja praznih prostorov Maribora, Celja in Slovenj Gradca appeared first on Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Spoznali smo dobre prakse oživljanja praznih prostorov Maribora, Celja in Slovenj Gradca se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI