Sociološko-urbanistična analiza Rakove Jelše

0
29

Rakova Jelša, ljubljanski predel z zgodovino izolacije in občinskega zanemarjanja, a hkrati tudi samoniklosti in neformalnega delovanja, bo v prihodnjih letih deležna vsaj dveh večjih investicij Javnega stanovanjskega sklada MO Ljubljana. Na parceli v sredini predela bo sklad zgradil 150 stanovanj, na parceli severneje pa načrtuje gradnjo 120 stanovanj, med katerimi bo predvidoma 30 zadružnih.

Oba projekta ponujata veliko priložnost za vnos prepotrebne javne infrastrukture v predel, ki ga, poleg neurejene osnovne infrastrukture, zaznamuje pomanjkanje zelenih površin, igrišč, skupnostnih prostorov in osnovnih storitev. Hkrati pa je večje zanimanje občine za predel tudi priložnost, za vzpostavitev sodelovanje z lokalnimi prebivalci, odpiranje kanalov in prostorov za participacijo in predvsem za krepitev zaupanje med javnimi akterji in obstoječimi prebivalci.

Da pa bi bili posegi uspešni in sprejeti z določeno mero legitimnosti s strani obstoječih prebivalcev, je potrebno z njimi navezati stik in jih vključiti v proces prostorskega načrtovanja. V ta namen smo  Univerza v Ljubljani, Inštitut za politike prostora, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana in stanovanjska zadruga Zadrugator izvedli sociološko-urbanistično analizo Rakove Jelše, skozi katero smo poskušali ugotoviti ključne prostorske probleme predela ter predvsem spoznati potrebe lokalnih prebivalcev. Raziskava je vključevala analizo že obstoječih raziskav, statističnih podatkov, urbanistično analizo, opazovanje terena, najpomembnejša pa je bilo izvajanje poglobljenih anketnih vprašalnikov z lokalnimi prebivalci. Na podlagi celotne analize smo prišli do naslednjih ključnih ugotovitev:

1. Prebivalci so izrazili največjo potrebo po sledečih prostorih: športno igrišče, trgovina, večnamenski prostor lokalne skupnosti, zelene površine in bankomat. Te prostore naj JSS MOL zagotovi predvsem v okviru projekta Rakova Jelša II, ki se nahaja na sredini predela.

2. Prebivalci si želijo več prostorov za navezovanje stikov in organiziranje lokalne skupnosti, zato naj občina preskrbi tako odprte (parki, trgi), kot zaprte prostore za takšne dejavnosti.

3. Predel ni primerno urejen za trajnostno mobilnost (peš ali kolo), hkrati pa ulični sistem ter prometna ureditev otežujeta varno in enostavno premikanje po predelu. Občina naj zato uredi glavno prometnico v sprehajališče s širšo kolesarsko stezo, drevoredom in hitrostnimi ovirami, hkrati pa naj zagotovi več prehodov sever-jug za pešce in kolesarje.

4. Slabo mnenje ali pa nepoznavanje delovanja ČS Trnovo, katere del je Rakova Jelša, je odraz njenega pomanjkanja zanimanja za predel. ČS naj z organizacijo dogodkov in odpiranje komunikacijskih kanalov okrepi participacijo lokalnih prebivalcev in njihovo zaupanje do javnih akterjev.

Celotno analizo, si lahko preberete na tej povezavi.

Vsebina na strani Sociološko-urbanistična analiza Rakove Jelše se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI