Skupnostne sončne elektrarne na strehah v javni lasti

0
100

Glede doseganja podnebnih ciljev deleža energije iz obnovljivih virov energije Slovenija zaostaja tako v obdobju do leta 2020, prav to pa je bilo tudi predmet kritike Evropske komisije na sprejeti Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt RS. Sončna energija ima v Sloveniji še velik neizkoriščen potencial.

Predlog, s katerim naslavljamo ministrstvi se nanaša na možnost brezplačne služnosti strehah na stavbah v lasti države ali občin za postavitev sončnih elektrarn za skupnostno samooskrbo  vsaj za določen čas. Predlagamo, da se to uredi v Energetskem zakonu.

Analiza Inštituta Jožef Stefan »Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050« kaže, da ocenjen tehnični potencial za postavitev sončnih elektrarn na strehah v Sloveniji predstavlja skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji. Iz strokovnih podlag za pripravo nove Strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki se nanašajo na prostorske možnosti za nizkoogljično družbo je poleg trajnostne prometne politike, zagotavljanja zadostnih zelenih površin (tudi vrtičkov in dreves) postavitev panelov sončnih elektrarn na strehe, eden izmed ključnih ukrepov glede podnebnih sprememb v urbanem okolju.

Strehe stavb so doslej večinoma neizkoriščene, o njih
je potrebno razmišljati kot potencialu za blaženje podnebnih sprememb in
zagotavljanje boljšega življenja v mestih. Ta potencial se ob finančnih
spodbudah primerljivih z drugimi viri OVE, lahko zelo razvije. Tako kot so
glede učinkovite rabe energije v zvezi s povečanjem energetske učinkovitosti
stavb prvi ukrepi merili na prenovo stavb v javni lasti, je smiselno tudi glede
izkoriščanja streh za pridobivanje sončne energije, najprej ciljati na stavbe v
javni lasti. Občine na svojih stavbah za lastne potrebe že sedaj lahko
vzpostavijo sončne elektrarne za svojo samooskrbo, ta predlog pa meri na
zadovoljitev potreb širše lokalne skupnosti. Država in občine so lastnice
številnih stavb (mnogo teh prostorov oddajajo v najem) in lahko s tem
nepremičnim premoženjem pomembno prispevajo k skupnim prizadevanjam za blaženje
podnebnih sprememb. In za podporo samooskrbi z električno energijo.

Razpolaganje s stavbami v javni lasti ureja Zakon o
stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1), ki
možnost brezplačne rabe omejuje (68. do 75. člen), tudi vse stvarne pravice z
novim zakonom odplačne. Tako tudi stvarno služnost, ki je ustrezna pravna
podlaga za vzpostavite sončne elektrarne na strehi. V 1. odstavku 70. člena ZSPDSLS-1
je določeno, da je obremenjevanje nepremičnega premoženja s stvarnimi pravicami
(npr. s služnostjo) odplačno. Po 3. odstavku istega določila je ustanavljanje
služnosti na nepremičnem premoženju lahko brezplačno le v korist osebe javnega
prava ali v korist izvajalca gospodarske javne službe, ki je v 100-odstotni
neposredni lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti in se ne ukvarja s
tržno dejavnostjo, če je to v javnem interesu.  Po 2. odstavku 31. člena prejšnjega ZSPDSLS je
bilo obremenjevanje nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih
skupnosti s stvarnimi pravicami lahko brezplačno, če je vilo to v javnem
interesu.

Posebej v občinah so lokalne skupnosti preko skupnostnih zadrug zainteresirane za postavitev takih sončnih elektrarn za lokalno rabo elektrike. To zagotavlja neko dolgoročno (nepridobitno) dobrobit in prispeva k blagostanju lokalne skupnosti, zato je tak koncept »energetske samooskrbe«, zato te ni mogoče enačiti z morebitnimi podobnimi (pridobitnimi) investicijami velikih energetskih družb v sončne elektrarne. Zato je brezplačna raba – stvarna služnost, vsaj za določen čas (npr. za 10 let). Zavedati se je potrebno, da s stališča ZSPDSLS-1 strehe, ki tradicionalno nimajo neke namenske rabe same po sebi nimajo potenciala za prodajo, ali oddajo v najem. Če pa služijo kot površina za postavitev sončne elektrarne pa pridobijo na svoji funkcionalnosti, vrednost premoženja v javni lasti se dodaja, ne pa izgublja. Zato bi bilo v takem primeru načelo gospodarnosti razlagati širše in prilagojeno pomembnosti javnega interesa po zagotavljanju energije iz OVE. Po prejšnji ureditvi brezplačne vzpostavitve stvarne služnosti po ZSPDSLS bi bilo tako lokalni zadrugi javni interes za vzpostavitev skupnostne sončne elektrarne na strehi stavbe v občinski lasti (šole, občinske stavbe) lahko izkazovati.

Žal pa po
sedanji ureditvi 70. člena ZSPDSLS-1 ustanovitev stvarne služnosti v korist
zadruge ne more biti brezplačna, niti ne more biti vsaj začasno neodplačna, kar
predstavlja pomembno oviro pri postavitvah sončnih elektrarn na strehah
objektov v javni lasti. Težko je pričakovati od zasebni lastnikov
večstanovanjskih stavb (glede na težavnost doseganja dogovorov), da bodo oni
zaorali ledino na tem področju.

Menimo,
da bi se taka izjema lahko določila v Energetskem zakonu in tak predlog je bil
naslovljen na Ministrstvo za infrastrukturo že v okviru pripomb na Energetski
zakon v septembru 2019. Predlagana je bila dopolnitev
315a člena Energetskega zakona s 15. odstavkom, ki bi glasil
:

»Ne glede na določila zakona,
ki ureja stvarno premoženje, se zadrugam za vzpostavitev skupnostne samooskrbe
iz sončne energije za vzpostavitev naprav za proizvodnjo energije iz
obnovljivih virov energije na strehah stavb, ki so v lasti države ali
samoupravne lokalne skupnosti, omogoči za postavitev in obratovanje v obdobju
10 let po začetku obratovanja, brezplačna služnostna pravica rabe strehe.
Podrobnejši pogoji za koriščenje te spodbude se določijo v predpisu iz 1.
odstavka 316. člena.«

Ker glede na ostale deležnike na energetskem trgu lahko ne bi bilo pravično, da se skupnostno samooskrbo trajno podpre z olajšanjem bremena nadomestila za stvarno služnost uporabe nepremičnine v javni lasti, predlagamo navedeno časovno omejitev (npr. 10 let), ki bi omogočila lokalnim zadrugam brezplačna služnost za rabo streh v javni lasti za skupnostne sončne elektrarne. Seveda bi morala zadruga za pridobitev take pravice, ki jo lahko uvrstimo med ostale spodbude, ki jih obravnava 316. člen, izpolnjevati določene pogoje glede upravičene zadruge, pogojev rabe in distribucije električne energije nazaj v lokalno skupnost. To bi lahko uredil podzakonski predpis, ki ga določa 1. odstavek 316. člena.

Pripravila Senka Šifkovič Vrbica, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in IPoP – Inštitut za politike prostora.

PREDLOG glede stvarne služnosti za skupnostne sončne elektrarne na strehah v javni lasti (pdf)


Vir naslovne fotografije: Bert Braet iz Pixabay 


Vsebina na strani Skupnostne sončne elektrarne na strehah v javni lasti se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI