Raziskava o rabi zelenih površin: prispevajte glas za kakovostno urejanje

0
80

Čas epidemije je povsod po svetu zelo očitno izpostavil pomen zelenih površin za zdravje in dobro počutje prebivalcev. Ljudje se zadnje tedne množično sprehajajo in uporabljajo tudi sicer osamljene in bolj oddaljene zelene površine. Po mnenju tistih, ki se ukvarjajo z načrtovanjem in upravljanjem zelenih površin, je čas primeren za to, da se izmeri javno mnenje o rabi in da se ugotovitve uporabi za zagovarjanje strokovnega urejanja zelenih površin. Vabim vas k sodelovanju v raziskavi, ki sočasno poteka več Evropskih državah.

Čas epidemije je več kot očitno pokazal, kako velik je pomen urejenih zelenih površin za dobro počutje prebivalcev. Raba javnih in drugih prosto dostopnih zelenih površin se je v zadnjih tednih izkazala kot izjemno dragocena možnost za blaženje negativnih učinkov posledic epidemije in ukrepov, ki so jih bile države in mesta povsod po svetu primorani  sprejeti za omejevanje širjenja okužbe. Zaradi ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 so se pomembno zmanjšale možnosti svobodnega gibanja v prostoru, v nekaterih državah so ukrepi še posebej omejujoči.

Če so pri nas prepovedali otrokom igro na otoških igriščih, pa so v Španiji na primer, šele te dni prvič po 6 tednih ponovno dovolili, da lahko gredo otroci stari manj kot 14 let za eno uro sploh iz stanovanja na prosto in se igrajo v spremstvu enega od staršev. Otroška igra je ena od življenjsko pomembni dejavnosti, ki jih omogočajo zelene površine. Ne le, da so igrišča običajno urejena v vseh večjih parkih, otroci se v parkih, mestnih gozdovih in na zelenicah med bloki igrajo na sto in en način tudi brez igral in tudi to se, te dni, zelo očitno vidi v praksi. Otroci se te dni, ko so se vozila okrog blokov in hiš umirila, igrajo enako glasno in vneto kot se sicer na igralih.  

Razmere, ki kažejo na povečano rabo zelenih površin so raziskovalce in odgovorne za urejanje zelenih površin v več državah napeljale na to, da bi izmerili utrip rabe v  času pandemije, ga primerjali s časom pred tem in obogateni s podatki krepili zagovorništvo urejanja javnih zelenih površin kot življenkso pomembne javne infrastrukture. Eno od takih raizskav so zagnali tudi v Italiji raziskovalci z Inštituta za bioekonomijo Italijanskega nacionalnega raziskovalnega sveta (CNR) v sodelovanju z Univerzo v Bariju v Italiji in Univerzo Ben-Gurion iz Negeva v Izraelu. Njen namen je zbrati podatke o rabi zelenih površin v mestih pred in med epidemijo, njena posebnost je da je med izvajanjem prerasla je v mednarodno raziskavo in se izvaja v več državah po Evropi in tudi drugod po svetu.

V Slovenijo je raziskava prispela preko dr. Andreja Verliča, vodje službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib iz ljubljanskega Javnega podjetja VOKA – SNAGA d.o.o. Skupaj s kolegi z Gozdarskega inštituta Slovenije in njim smo vprašalnik prevedli in nekoliko prilagodili slovenskim okoliščinam ter hkrati ohranili vsa vprašanja, ki omogočajo primerljivost izsledkov na mednarodni ravni.

S sodelovanjem v raziskavi lahko vsi prebivalci Slovenije prispevajo k prepoznavanju pomena urejanja zelenih površin v naših naseljih za kakovost našega bivanja, za naše zdravje in dobro počutje. Se sprašujete zakaj je to pomembno posebej poudarjati? Se vam zdi, da vendar vsi vemo, kako dragoceno je imeti blizu doma košček narave za sprostitev, igro in regeneracijo? Ali potemtakem veste, kdo skrbi za to, da se ob novih stanovanjih uredijo tudi nove kakovostne zelene površine in da se obstoječe parke in zelene površine redno in strokovno vzdržuje? Ali veste, koliko za urejanje te javne infrastrukture plačujete? V glavnem se večina prebivalcev ne zaveda zares, da so urejene zelene površine javna infrastruktura, ker gre za kolektivno javno infrastrukturo, ki je občina ne more zaračunati glede na rabo. Prav način obračunavanja stroškov pa skupaj s tem, da so zelene površine na naravi in ne na tehnologiji sloneča infrastruktura, vpliva tudi na organizacijo in kakovost urejanja te infrastrukture. Znano je, da je po osamosvojitvi država dejavnost zelo zanemarila, občine pa samostojno tudi ne uspejo nadoknaditi odsotnosti državnih strokovnih meril in standardov in zagotoviti enakovredne kakovosti urejanja. Raziskava lahko prispevala nove argumente za strokovno in kakovostno urejanje zelenih površin v vseh slovenskih naseljih.

Sodelovanje v raziskavi je anonimno, vzelo vam bo kakšnih 15 minut, možno je še do konca tega tedna, to je do vključno 8. maja 2020.

Delite vprašalnik tudi s prijateljicami in prijatelji.

 

Povezava do ankete

Foto: Park Tivoli / Avtor: Maja Simoneti

The post Raziskava o rabi zelenih površin: prispevajte glas za kakovostno urejanje appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Raziskava o rabi zelenih površin: prispevajte glas za kakovostno urejanje se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI