Prostorsko upravljanje na Zahodnem Balkanu

0
36

Te dni je v Tirani v Albaniji potekalo ustanovno srečanje mreže Zahodnega Balkana o prostorskem upravljanju (Western Balkan Network on Territorial Governance), ki so se ga udeležili tudi predstavniki IPoP. Predstavniki neodvisnih strokovnih organizacij iz držav Zahodnega Balkana so ob podpori sorodnih organizacij iz držav EU zastavili povezovanje, ki si bo prizadevalo za boljše prostorsko uporavljanje v državah tega dela Evrope in opozarjalo na prostorsko in urbano dimenzijo procesa širitve Evropske unije na Zahodni Balkan.

Evropska unija je februarja predstavila novo strategijo širitve na Zahodni Balkan, ki je ob splošnih kriterijih za širitev napovedala tudi šest konkretnih pobud, in sicer na področjih (1) pravne države, (2) varnosti in migracij, (3) socialno-ekonomskega razvoja, (4) prometne in energetske povezljivosti, (5) digitalne agende ter (6) sprave in dobrih sosedskih odnosov. Čeprav imajo te pobude, tako kot mnoge politike EU, jasno izražene prostorske vidike, pa ti doslej niso bili predmet resne obravnave ne na strani EU niti na strani držav Zahodnega Balkana.

To morda najbolj izrazito kaže megalomanski investicijski zagon v hidroenergetske projekte na Zahodnem Balkanu, ki izhaja tudi iz ciljev EU za prehod na obnovljive vire energije in uživa podporo nekaterih institucij EU. Trenutno je v gradnji ali načrtovanih vsaj 2112 projektov hidroelektrarn, od katerih jih je več kot tretjina na zavarovanih območjih narave. Kot opozarja študija, ki jo je pripravila Univerza v Gradcu, bi ob tem izumrlo ali bilo kritično ogroženih skoraj 10% vseh evropskih ribjih vrst, zaradi posledic osuševanja mokrišč pa bi bilo ogroženih tudi več ptičjih vrst. Konflikt med energetskimi in okoljskimi cilji, za katerimi stoji tudi EU, se kaže v konkretnem prostoru in izrazito opozarja na potrebo po učinkovitejšem prostorskem upravljanju na vseh ravneh.

Predstavniki organizacij iz Albanije, Črne Gore, Kosova, Makedonije in Srbije ter iz Italije, Madžarske, Slovaške, Slovenije in Luksemburga so izpostavili, da nova strategija širitve od vlad držav Zahodnega Balkana pričakuje tudi vključitev vseh deležnikov in družbe kot celote v proces reform, ki jih zahteva pridružitev. Na drugi strani pa si bodo po svojih močeh prizadevali, da tudi EU v čim večji meri vključi te države v svoja prizadevanja na področjih prostorske in urbane politike. Pomemben korak bi bila že vključitev tega dela Evrope v raziskave, ki potekajo v okviru programa ESPON.

Gostoljubje sta udeležencem nudila organizacija Co-PLAN iz Tirane, ki je bila tudi pobudnik srečanja, ter Univerza POLIS.

 

Vsebina na strani Prostorsko upravljanje na Zahodnem Balkanu se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI