Prilagajanje na podnebne spremembe je povsem v naših rokah

0
104

Ko govorimo o podnebnih spremembah, pogosto ne razumemo najbolje, kaj pomeni blaženje podnebnih sprememb in kaj prilagajanje nanje. Še posebej, ker mnogi ukrepi učinkujejo na obeh poljih. Zato smo zadnjega v ciklu podnebnih izobraževanj v okviru Podnebnega programa Mreže za prostor namenili prilagajanju na podnebne sprememb in je potekal dan pred sprejemom nove Strategije prilagajanja v EU.

Področje sta predstavili Barbara Simonič, strokovnjakinja za prilagajanje iz Ministrstva za okolje in prostor (Sektor za okolje in podnebne spremembe, Oddelek za podnebne spremembe) in Barbara Medved-Cvikl iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Sektor za trajnostno kmetijstvo, Oddelek za sonaravno).

Barbara Simonič je uvodoma predstavila, kaj pomeni prilagajanje na podnebne spremembe – to so ukrepi in politike za načrtno zmanjševanje ranljivosti in povečevanje odpornosti na zaznane ali pričakovane vplive podnebnih sprememb. Gre za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb, ki jih generirajo toplogredni plini v ozračju. Dočim je učinek blaženja podnebnih sprememb (zmanjševanja izpustov emisij toplogrednih plinov v ozračje) odvisen od skupnega prizadevanja in delovanja vseh držav, je prilagajanje povsem odvisno od nas. Vsaka država poskrbi za ukrepe prilagajanja na svojem območju, glede na značilnosti tega območja in naravo učinkov podnebnih sprememb. Na podlagi Pariškega sporazuma so se države zavezale krepiti sposobnost za prilagajanje na škodljive učinke podnebnih sprememb in odpornost proti podnebnim spremembam.

Kako se torej tega lotevamo v Sloveniji? Upoštevati moramo umeščenost Slovenije v širši evropski prostor, katerega stanje podnebja ocenjuje Evropska okoljska agencija, na nacionalni ravni pa to spremlja ARSO, ki pripravlja tudi projekcije glede podnebnih sprememb za Slovenijo. Za načrtovanje ukrepov prilagajanja je potrebno opredeliti ranljivost, v okviru katere ocenjujemo izpostavljenost, občutljivost in prilagodljivost ter tveganja. Povprečna temperatura se v Sloveniji hitreje dviguje, pogostejši bodo vročinski valovi in suše, predvsem pa se veča nevarnost poplav kot posledica pogostejših neurij in nalivov. Od leta 2007 se poplave pojavljajo vsako leto. Zato so med ocenjenimi najbolj pomembnimi tveganji v bodočnosti prav poplave, ki zato zavzemajo pomembno mesto tudi v zadnji Državni oceni tveganj za nesreče. Te v okviru ocenjevanja tveganj pripravlja Uprava RS za zaščito in reševanje.

Čeprav mogoče na prvi pogled ni opazno,
se na področju prilagajanja v Sloveniji stvari vseeno premikajo. Sprejet imamo Strateški
okvir prilagajanja podnebnim spremembam
, pripravljene so Strokovne podlage
za pripravo ocene tveganj in priložnosti, ki jih podnebne spremembe prinašajo v
Sloveniji (oboje dostopno na spletni podstrani Ministrstva za okolje in prostor
o prilagajanju). Nacionalni program varstva okolja za obdobje 2020
– 2030
določa ukrepe za doseganje
ciljev prilagajanja podnebnim spremembam (Preglednica 12). V okviru Konvencije
županov
za podnebne spremembe in
energijo (SECAP), h kateri pristopajo posamezne občine, se pripravljajo
regijski trajnostni energetski in podnebni akcijski načrti (npr. za Gorenjsko). Te aktivnosti se odvijajo v kontekstu mednarodnih aktivnosti, ki se
posvečajo prilagajanju. Tako bo letos medvladno telo za podnebne spremembe
(IPCC) v okviru šestega poročila pripravilo posebno poročilo o vplivih, prilagajanju in ranljivosti. Tudi Evropski zeleni dogovor temu posveča veliko
pozornost, ki je rezultirala v sprejemu nove strategije prilagajanja v EU.
Veliko se dela tudi na ugotavljanju dejavnosti, ki prispevajo ali ne prispevajo
k podnebnim spremembam (na podlagi Uredbe 2020/852), kjer se določa merila za
ugotavljanje, ali se gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna. Na
podlagi Uredbe 525/2013 države članice tudi poročajo o prilagajanju – naslednje poročilo bo
dostopno v marcu na spletni strani EU Climate Adapt (poročila). Za boljše prilagajanje pa je potrebno več povezovanja z zasebnim
sektorjem in lokalno ravnjo
ter vzpostavitev rednega sodelovanja
raziskovalcev in odločevalcev
, je na koncu poudarila Simoničeva.

Kaj se dogaja na področju prilagajanja
v kmetijstvu, ki se je prvo začelo prilagajati na podnebne spremembe, je
predstavila Barbara Medved-Cvikl. Na podnebne spremembe, ki se že dogajajo
so agroekosistemi najbolj občutljivi, tako na spremembe temperatur, padavinskih
vzorcev in škodljivce. Koncentracija CO2 v ozračju bo sicer še nekje do 2030
izboljševala fotosintezo in s tem prispevala k več pridelkom, po 2030 pa
lahko pričakujemo pridelavo manjših količin hrane
. Prilagajanje na podnebne
spremembe se v kmetijstvu dogaja v kontekstu strukturnih težav kmetijstva, zato
je potrebno veliko znanja in svetovalne pomoči, da se zgodijo potrebne
spremembe v praksi. Tradicionalno je kmetijstvo prepleteno z ohranjanjem
narave, zato je uravnovešanje ukrepov v tem sektorju še posebej občutljivo.
Kljub temu je bilo kmetijstvo prvo v državi, ki je sprejelo strateške
usmeritve
za prilagajanje (Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in
gozdarstva podnebnim spremembam

in akcijski načrt za 2010 in 2011).

Slovenska kmetijska politika je tudi del Skupne kmetijske politike EU, ki v prihodnjem obdobju posveča večjo pozornost podnebnim spremembam in tudi prilagajanju nanje. Poskrbeti bo potrebno za pravičen prehod, ki bo zadostil ciljem zelenega, digitalnega in podnebno nevtralnega kmetijstva. Osnovni programski dokument, ki bo vodilo za Slovenijo v tem obdobju je Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021”. Dejanski ukrepi in financiranje teh pa poteka skozi Program razvoja podeželja (za novo programsko obdobje se še pripravlja).

Glavni ukrepi prilagajanja na področju
kmetijstva so namakanje in ukrepi omilitve tveganj, kot je zavarovanje
kmetijske proizvodnje, izplačilo predplačil, možnost različnih pomoči ob
izrednih dogodkih, varstvo pred točo, spodbujanje gojenja avtohtonih in
tradicionalnih pasem in petletno kolobarjenje. Poleg tega se izvajajo tudi
mehki ukrepi strokovnega raziskovanja, svetovanja, izobraževanja in osveščanja.
Eden izmed ključnih ukrepov pa je ekološko kmetijstvo. V Sloveniji
trenutno zaseda 10% kmetijskih površin, predvsem na hribovitih in travnatih
območjih. Evropski zeleni dogovor močno spodbuja ekološko kmetijstvo (po
katerem je na s strani potrošnikov tudi vse večje povpraševanje) in cilja na
povečanje tega na vsaj 25% površin v državah članicah.

Predavateljica je na koncu predstavila
izzive, ki čakajo slovensko kmetijstvo tako pri pripravi novih programov in
ukrepov ter njihovi izvedbi v praksi, kar si lahko ogledate v njeni
predstavitvi. Informacije o prilagajanju v kmetijstvu pa so dostopne tudi na
spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Podnebne spremembe in obvladovanje tveganj.

Izkazalo se je, da je bil čas, namenjen tej obširni in kompleksni temi, kar prekratek in se bo treba o tem, na različnih ravneh in z različnimi deležniki še veliko pogovarjati in skupaj ustvarjati dobre prakse.

Predstavitev Barbare Simonič


Izobraževanje je namenjeno članic Mreže za prostor in drugim, ki jih zanimajo podnebne spremembe v kontekstu urejanja prostora. Izobraževanje je del Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe.

Vsebina na strani Prilagajanje na podnebne spremembe je povsem v naših rokah se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI