Pop up posvet – Statusi NVO v javnem interesu pod udarom sprememb predpisov

0
73

V letošnjem letu je več predpisov poseglo v ureditev delovanja NVO v javnem interesu. Članice Mreže za prostor smo zato na Pop up dogodku 20.10.2020 razpravljale, kako vidimo pomen delovanja NVO s statusom delovanja v javnem interesu in njihovo odgovornost,  zakaj statuse imamo oziroma jih želimo pridobiti ter kako ocenjujemo kriterije za izkazovanje pomembnejših dosežkov.

Na področju urejanja prostora so aktualni predvsem status delovanja NVO v
javnem interesu na področju urejanja prostora, varstva kulturne dediščine in
prometa. Na področju urejanja prostora interese varstva okolja in ohranjanja
narave tradicionalno zastopajo tudi NVO s statusom delovanja v javnem interesu
na teh področjih. Leta 2018 je Zakon o nevladnih organizacijah enotno opredelil
NVO in določil skupne splošne pogoje za pridobitev statusa delovanja NVO v
javnem interesu. Sprejeti so bili tudi področni pravilniki o merilih za
izkazovanje pomembnejših dosežkov NVO na dotičnih področjih. Prej razdrobljena
ureditev je postala celovita in smiselna. Evidenco NVO s statusom delovanja v
javnem interesu vodi AJPES (Evidenca
nevladnih organizacij v javnem interesu
).

Status
delovanja NVO na področju varstva okolja in ohranjanja narave je bil predmet
interventnega Covid zakona zaradi omejevanja sodelovanja teh NVO v integralnem
postopku gradbenega dovoljenja (Ustavno
sodišče je začasno zadržalo izvajanje spornih določil
). Statusa
delovanja NVO na področju urejanja prostora se nekoliko dotika tudi predlog novega
Zakona o urejanju prostora
(ZUreP-3), ki je v javni razpravi do
4.11.2020. V 45. členu ta predlaga, da NVO »aktivno delujejo v javnem interesu
na področju urejanja prostora s podajo predlogov in pripomb v postopkih
priprave prostorskih aktov«. Na področju prometa je v zadnjih letih nekaj NVO
pridobilo status delovanja v javnem interesu, ker delujejo na področju
trajnostne mobilnosti. Tradicionalno pa so na področju prometa NVO (oziroma
prej samo društva) pridobila status na področju prometne varnosti. Tako je še
sedaj področje v evidenci AJPES poimenovano kot Prometna varnost.

V
razpravi je bila najprej splošna ugotovitev, da kratkoročnost politike
na oblasti težko naslavlja globalne dolgoročne prostorske, okoljske in podnebne
probleme in ima tako predstavniška demokracija omejen domet. Zato je vloga
organizacij, ki so dolgoročnejše, da zapolnijo ta demokratični deficit. Posebej
tiste, ki imajo pridobljen status delovanja v javnem interesu, saj so se morale
za to izkazati, dokazujejo se tudi sproti za ohranjanje statusa. Status
delovanja v javnem interesu je tako priznanje države, da del svoje funkcije
delovanja v javnem interesu deli z drugimi subjekti. Za NVO, ki deluje na
določenem področju, predstavlja tudi samouresničitev in potrditev njenega
poslanstva.

Na dogodku navzoče organizacije so povedale, da so si želele pridobiti status
delovanja v javnem interesu, ker želijo naslavljati aktualne politike in
predpise, odločevalci pa jih zato upoštevajo kot bolj kompetentnega
sogovornika, tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju. Po drugi strani to pomeni
tudi odgovornost, da NVO aktivno spremljajo politike in predpise na svojem
področju in se aktivno odzivajo. Odgovornost do javnosti je predvsem v tem, da
v družbi odpirajo prezrte teme in probleme ter s tem ozaveščajo širšo javnost.

NVO
s statusom delovanja v javnem interesu doslej še niso uporabile pravnih
sredstev zoper izvedbenih prostorskih aktov. 
Vključevanje v postopke je tudi stvar fokusa in kapacitet NVO. Ravno
vključevanje v postopke je bilo v letošnjem letu s strani odločevalcem deležno
velike in neargumentirane diskreditacije NVO. To meče senco na vse NVO s
statusom delovanja v javnem interesu, ki se ukvarjajo s prostorom, okoljem in
naravo. Hkrati pa je pokazalo na problem, da organizacije še ne predstavljamo
dovolj dobro našega poslanstva dela in funkcije v družbi splošni javnosti.

Glede
meril za izkazovanje pomembnejših dosežkov za pridobitev statusa delovanja v
javnem interesu, smo se udeleženci strinjali, da so za področje urejanja
prostora in prometa ustrezna. Glede opredelitve »aktivnega delovanja« NVO v
javnem interesu na področju urejanja prostora s tem, da se vključuje v javne
razprave priprave prostorskih načrtov, pa menimo, da je to nepotrebno. Postopki
prostorskega načrtovanja so odprti za vso javnost (in NVO), poleg tega pa je
udeležba v postopku kot pogoj že določena, v primeru, da hoče NVO uporabiti
pravno sredstvo zoper prostorskega načrta. Stališče mreže do tega bo vključeno
v pripombe Mreže za prostor na osnutek novega ZUreP-3. Glede statusa v javnem
interesu na področju prometa pa je potrebno spremeniti poimenovanje področja iz
Prometne varnosti v Promet.

Razpravo smo zaključili z ugotovitvijo, da bo potrebno še veliko narediti
na komunikaciji z javnostjo za boljšo predstavitev našega delovanja,
poslanstva, funkcije v družbi in pojasnitev zakaj mednarodna in EU pravna
ureditev določa možnost uporabe pravnih sredstev tem organizacijam.

Več o statusih na spletni strani Zagovorniki okolja, spodaj pa si lahko ogledate uvodno predstavitev iz Pop up posveta.


Avtor naslovne fotografije: Nina Plevnik

Vsebina na strani Pop up posvet – Statusi NVO v javnem interesu pod udarom sprememb predpisov se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI