Pop up posvet o osnutku Dolgoročne podnebne strategije Slovenije

0
103

Do konca septembra je
v javni obravnavi Dolgoročna podnebna strategija Slovenije. Dokument naj bi na
ravni države začrtal pot za spopadanje s podnebnimi spremembami za naslednjih
30 let, in s tem našo prihodnost. Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo
si že dlje časa prizadevata za bolj resno ukrepanje države v zvezi s podnebno
krizo. Da bi si izmenjali znanja in mnenja o dokumentu v razpravi, smo članice
mrež povabili na prvi skupni pop up dogodek*.

Sprejetje Dolgoročne podnebne strategije je obveznost
države, ki izhaja iz EU Uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih
ukrepov. Osnutek, ki je v javni razpravi, zasleduje na politični ravni
dogovorjen cilj, da EU postane podnebno nevtralna do leta 2050 in v Uredbi opredeljen
cilj zmanjšanja emisij TGP za 40 % do leta 2030 glede na leto 1990. Evropska
komisija je sicer pred dnevi predlagala dvig cilja za leto 2030 na vsaj 55 %,
odbor Evropskega parlamenta za okolje se je zavzel, da bi moral cilj biti 60-%
zmanjšanje emisij. Nevladne organizacije menijo, da bi naj ta znašal celo 65 %.
To je v skladu s poročilom Združenih narodov Emission Gap report iz leta
2019, ki pravi, da bi morali globalne emisije med leti 2020 in 2030 vsako leto
zmanjšati za 7,6 %.

Razprava je potekala prek spletne platforme Zoom v obliki
živahne izmenjave stališč. Mnenja sodelujočih v razpravi so bila do dokumenta
pretežno kritična. Podnebna strategija v svoji končni sliki predvideva podnebno
nevtralno družbo, vendar pa ne opredeli poti ali jasnih ukrepov, kako bi to
lahko dosegli. Prav tako so po mnenju sodelujočih premalo ambiciozni vmesni
cilji do leta 2030 in 2040. Ne naslavlja načinov proizvodnje in potrošnje,
manjkajo ji mnogi horizontalni ukrepi. Čeprav predvideva celovito preobrazbo
družbe, ji prav družbena dimenzija skoraj v celoti manjka.

Razpravo iz dogodka je mogoče strniti v naslednje ključne
poudarke:

  • Podnebna strategija ne prinaša ničesar novega.
    Vse ukrepanje prelaga na prihodnje dokumente, procese in delovna telesa, ki še
    niso vzpostavljena.
  • Dokument se premalo ukvarja z dejanskimi
    podatki, več pa s političnimi zavezami. Dokumenti, na katerih sloni, med njimi
    je pomemben tudi Nacionalni energetski in podnebni načrt (revizija dokumenta se
    predvideva leta 2023) so zastavljeni premalo ambiciozno. Tudi če se izvede vse,
    kar je predvideno v tem načrtu, bomo že leta 2026 prekoračili mejo 1,5 °C.  O konceptu ogljičnih proračunov se sploh ne
    razpravlja.
  • Cilji so nezadostni in že ob sprejetju
    strategija ne bo več skladna z aktualnimi cilji EU. Stavi se na zeleno rast,
    torej še vedno vključuje koncept gospodarske rasti, ki bo prinašala višji
    standard, kar ne pomeni tudi višje kakovosti življenja.
  • Strategija trenutno predvideva dve poti do
    nevtralne družbe: uporaba jedrske energije ali sintetični plini. To nista edini
    možni poti, več truda bi bilo treba nameniti prizadevanjem v smeri zmanjšanja
    rabe energije in obnovljivih virov energije, ob upoštevanju ciljev varstva
    narave.
  • Na področju prometa manjkajo prioritete
    ukrepanja. Ta sektor je eden izmed najbolj problematičnih, a je v dokumentu
    zastavljen premalo ambiciozno, brez pomembnih ukrepov, kot je zmanjševanje
    prometnih tokov. Manjka odločitev, da bi se namesto v ceste vlagalo v
    železniško infrastrukturo in aktivno mobilnost, ni jasno, kako nameravamo
    povečati energetsko učinkovitost v prometu. Strategija zelo poudarja
    elektrifikacijo, ki pa ji manjka hierarhija, torej najprej elektrifikacija
    javnega potniškega prometa, potem prehod iz osebnih vozil na javni potniški
    promet. Tudi biogoriva so še vedno prepoznana kot »rešilna bilka«, čeprav glede
    na pridobljene količine in posredno škodo niso smiselna. Omenja se tudi prehod
    na plin, kjer se zanemarja dejstvo, da je infrastruktura za tak prehod draga,
    rešitev pa slaba. Manjka tudi širši pogled na to, kaj ustvarja vsakodnevne
    poti, kot je poselitveni vzorec in opremljenost naselij s storitvami in
    stanovanji.
  • Na področju kmetijstva se ne omenja sprememb
    prehranjevalnih navad prebivalcev, manjkajo tudi ukrepi na področju
    poljedelstva. Za področje živinoreje bi ob zmanjšanju rabe goriv moralo biti
    obravnavano tudi zmanjšanje količine mesa v prehrani.
  • Z vidika gozdarstva je potrebno oblikovati
    ukrepe, ki bodo zagotavljali zdravje gozdov. Probleme imamo z zagotavljanjem
    stabilnosti gozdov, kar lahko vodi v zmanjšanje njihove zmožnosti za ponor CO2,
    na kar sicer strategija zelo računa.
  • Strategija ne zagotavlja zadostne podlage za
    mesta in občine pri oblikovanju svojih podnebnih dokumentov.
  • Glede na to, da strategija cilja na temeljito
    spremembo družbe, se z družbo in ljudmi zelo malo ukvarja. Ne odraža niti
    osnovnega razumevanja družbe, ne ločuje na posameznike, skupnosti in
    institucije. V zvezi s človeškimi viri in horizontalnimi ukrepi nima začrtane
    poti.
  • V dokumentu je skromno obravnavano področje
    vpliva podnebnih sprememb (in prilagajanje nanje) z vidika javnega zdravja,
    posebej vpliv na zdravje starejših in mestnega prebivalstva. Tukaj ima velik
    vpliv tudi urejanje prostora in zagotavljanje kvalitetnih zelenih površin.
  • Za uspešno izvajanje ciljev podnebne strategije
    bo potrebno veliko investicij. Vlaganje v ukrepe in druge aktivnosti, ki nam
    bodo omogočila sledenje zastavljenim ciljem, bi morali biti v dokumentu bolj
    konkretno zastavljeno. Investicije v infrastrukturo se ne zgodijo čez noč, zato
    je potrebno začeti čim prej ukrepati.

Članice mrež smo se na koncu strinjale, da dokument v
trenutni obliki ne more uspešno začrtati poti k podnebno nevtralni družbi.  Pripombe, podane na dogodku bodo upoštevane
pri pripravi skupnih pripomb mrež, ki jih bosta mreži oddali v okviru javne
obravnave dolgoročne podnebne strategije Slovenije.

*pòp (ȍ ó)
kratica, urbanizem: kratko za Pogovor o prostoru.

úp -a m (ȗ) kar se upa: upamo na poglobljeno razpravo, izmenjavo mnenj in učenje drug od drugega.

Foto: Nina Plevnik, IPoP

Vsebina na strani Pop up posvet o osnutku Dolgoročne podnebne strategije Slovenije se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI