Podnebni novičnik – Mesečne e-novice Mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor

0
87

april 2021

Uvodnik 

Manja Vrenko, Sončni grič, društvo za trajnostno kulturo bivanja

Samooskrba – priložnost ali ideal?

Ko govorimo o samooskrbi, največkrat mislimo na hrano, predvsem na zelenjavo v poletnih

mesecih, ko so slovenski vrtovi polni. Seveda že delna samooskrba z zelenjavo ponosnemu

vrtičkarju predstavlja zadovoljstvo, saj je solata, ki je bila odrezana na vrtu 10 minut preden jo postrežemo na krožniku, okusnejša kot katerakoli EKO certificirana, ki je bila kupljena v trgovini.

Za samooskrbo je potrebno imeti veselje. Veseliti te mora, da namesto fitnesa izbereš motiko in vile, namesto jutranje joge molžo koz, da namesto sprehoda v naravi iz gozda nosiš drva. Kot avanturo vzameš, da v dežju in vetru seliš koze s pašnika na pašnik, hvaležen si za barve jutranje zore, ko greš še ves zaspan proti kokošnjaku odpirati pernate prijateljice.

Poleg zelenjave naše jedilnike sestavljajo živila, ki jih ni tako enostavno niti pridelati niti shraniti. Osnovna živila, kot so maščobe, sladkorji, žita, testenine, stročnice, zahtevajo veliko prostora za pridelavo, običajno tudi mehanizacijo, takšne in drugačne pripomočke za predelavo (luščenje, mletje, stiskanje, sušenje), prostor za shranjevanje itd.

Ko na samooskrbo pogledamo s tega stališča, nam postane jasno, da je popolna samooskrba s hrano v sodobnem svetu težko dosegljiv ideal. Ko bolje pomislimo, spoznamo, da osebna ali družinska samooskrba s hrano ni dosegljiva. Lahko pa težimo k lokalni samooskrbi in poiščemo pridelovalce vsega, česar ne moremo pridelati doma. Tako podpremo svoje sosede ter poznamo svojo hrano, saj vemo, od kod prihaja.

Ko govorimo o lokalni samooskrbi, bi morali težiti k temu, da se je možno oskrbeti vsaj v radiju 20 km. Morda bi morali uvesti koncept samooskrbnih vasi ali krajevnih skupnosti. Kaj pa samooskrbna občina?

Posebna kategorija v samooskrbi je sadje. Osnova samooskrbe s sadjem je raznolikost. S

premišljenim načrtovanjem bomo imeli sveže sadje na drevju in grmičju od pomladi pa vse do pozne jeseni. 

Na Sončnem griču smo ob podpori Ministrstva za okolje in prostor v okviru Podnebnega programa mreže Plan B za Slovenijo prejeli finančno spodbudo za vzpostavitev

trajnostnega sadovnjaka značilnih istrskih sadnih vrst. Sadovnjak smo načrtovali tako, da je

vsaka sadna vrsta zastopana z dvema ali tremi primerki različne sorte. Vodilo pri izbiri je bila

tradicionalna zastopanost sorte v istrskem okolju in čas zorenja plodov. Tako smo posadili

zgodnjo, srednjo in pozno sorto fige, breskve, hruške. Tudi češnje imamo zgodnje in pozne. Le pri mandljevcih smo namenoma izbrali izključno pozne sorte ter se s tem izognili prezgodnjemu cvetenju in slabi volji zaradi morebitne pozebe.

Trajnostni sadovnjak na Sončnem griču želi postati zgled regeneracije naravne istrske krajine, kjer nekoč obdelane terase zdaj zarašča gozd. Širijo se invazivne tujerodne vrste, kot so rdeči bor, pajesen, robinija. Čiščenje teras ne bo učinkovito, če dobljenemu prostoru ne damo novega namena. Pogosta izbira v Istri so oljčniki, nasadi sivke, v zadnjem času tudi granatnih jabolk. Vse to v duhu ekonomske koristi. Naštete kulture so nezahtevne za pridelavo in zato zanimive.

Trajnostni sadovnjaki, kot je poskusni sadovnjak na Sončnem griču, pa so primer regeneracije okolja s posnemanjem narave.

Kaj delamo drugače si preberite v publikaciji Trajnostni sadovnjak na Sončnem griču, ki je

objavljena na naši spletni strani.

Aktualno v okviru mrež

Mreža se je odzvala na predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom

V mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, Slovenskem entomološkem društvu Štefana Michielija in Mikološki zvezi Slovenije smo oblikovali skupne pripombe na predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ga 26. 2. 2021 predalo v medresorsko obravnavo. O napovedanih spremembah smo pred tem v sporočilu obvestili medije in javnost. Več >>>

Pragozd Šumik. Fotografija: Miha Krofel

[ANKETA] Kaj pa vi menite o mestnih drevesih?

Delovna skupina Mreže za prostor je pripravila anketo, s katero želimo poglobiti razumevanje odnosa slovenske javnosti do mestnih dreves. To niso gozdna drevesa, temveč drevesa, ki kot posamezne zelene prvine in načrtovani sestoji v parkih, na ulicah, trgih in vrtovih ustvarjajo kakovost bivanja in okolja v naših naseljih. Več >>>

Foto: Maja Simoneti

Članice izbrale nove tri projektne predloge naših sočlanic

Po prvi sezoni uspešno izvedenih projektov naših članic, smo v četrtek, 18. marca 2021, na spletnem Idejnem zajtrku prisluhnili novim projektnim predlogom članic Mreže za prostor na presečnem polju urejanja prostora in podnebnih sprememb. Iskali smo ideje za projekte, ki prek majhnih lokalnih aktivnosti, rešitev oziroma intervencij v prostoru prikazujejo možnosti za ukrepe na širši oziroma sistemski ravni. Po predstavitvah smo o projektnih predlogih razpravljali in na koncu glasovali. Več >>>

Trajnostni razvoj, urejanje prostora in podnebne spremembe

Za nami je prvi seminar iz serije Trajnostno urejanje prostora, na katerem nam je Maja Simoneti iz IPoP predstavila celovit pogled na povezave med konceptom trajnostnega razvoja, urejanjem prostora in podnebnimi spremembami, osvetlila pa je tudi širok časovni in vsebinski okvir ter izpostavila kontekste urejanja prostora, ki običajno radi uhajajo iz naših misli ob soočanju z aktualnimi vprašanji in problemi. Aprila nadaljujemo s seminarjem na temo varstva okolja ter varovalnega prostorskega načrtovanja. Več >>>   

Kaj smo izvedeli na prvem webinarju za zagovorništvo o temeljih pravne ureditve varstva okolja in prostora

Za načrtovanje zagovorniških aktivnosti, predvsem za naslavljanje odločevalcev, moramo vedeti, kdo so, kakšen je ustroj države, kakšne so pristojnosti različnih vej oblasti in organov, kdo odloča na nacionalni ravni in kdo na lokalni ravni. Prvi webinar za zagovorništvo je zato najprej predstavil državno ureditev, pravni okvir varstva okolja in prostora ter okoljske presoje kot glavni instrument varstva okolja. Več >>>

Zasaditev mešanega sadovnjaka za Istro značilnih vrst dreves

V okviru poziva za male projekte, ki je bil razpisan poleti 2020 v okviru izvajanja Podnebnega programa mreže, je članica mreže Plan B za Slovenijo, Sončni grič, zasadila trajnostni sadovnjak. Več >>>

Fotografija: arhiv Sončnega griča

EU bo predlagala nov zakon, s katerim bo obnova narave postala pravno zavezujoča na ravni EU

Narava, kakršno poznamo, zaradi vpliva človekovih dejavnosti vse hitreje izginja. Prekomerna sečnja, intenzivno kmetijstvo in prelov so le nekateri izmed glavnih razlogov za skorajšnje izumrtje več milijonov živalskih in rastlinskih vrst. Evropska komisija bo predlagala nov zakon, s katerim bo obnova narave pravno zavezujoča za države, članice EU. Več >>>

Iz aktivnosti članic 

Podnebne politike 

[Focus] Vključevanje javnosti in stroke je nujno za zeleno okrevanje

Do konca meseca mora Slovenija Evropski komisiji predložiti nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost (NOO). Z njim bodo sprejete odločitve, ki bodo vplivale na vse sfere družbe še naslednjih nekaj desetletij, zato ne sme upoštevati samo interesov izbranih deležnikov, projekti morajo biti skladni s podnebnimi cilji EU, predvsem pa je potrebno omogočiti vključevanje javnosti in stroke. Prvi korak za to bi bila javna objava nove verzije osnutka. Več >>>

[Umanotera] Za blaženje podnebnih sprememb Slovenija želi nameniti le 5 odstotkov

Umanotera je sodelovala pri pripravi analize slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Glavni izsledki: slovenski osnutek od vseh doslej analiziranih namenja daleč najmanjši delež sredstev za blaženje podnebnih sprememb – zgolj 5 odstotkov. Več >>>

[PIC] Pravna ureditev podnebnih sprememb – objava posnetka dogodka ter gradiva

Po uspešni izvedbi dogodka ‘Pravna ureditev podnebnih sprememb’, ki smo ga na PIC izvedli v sodelovanju s Tax-Fin-Lex v torek, 16.3. in sredo, 17.3., objavljamo posnetka obeh delov dogodka ter gradivo, predstavljeno na dogodkih. Več >>>

[PIC] Industrijske emisije toplogrednih plinov in sistem ETS

Emisije evropske industrije primarno ureja Direktiva o industrijskih emisijah. Njen namen je odprava onesnaženja, ki je posledica industrijskih dejavnosti. Temelji na celostnem pristopu k preprečevanju in nadzoru emisij v zrak, vodo in tla, ravnanju z  odpadki, energetski učinkovitosti  in preprečevanju nesreč ter poudarja načelo onesnaževalec plača, daje prednost ukrepanju pri viru ter od industrije zahteva uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT). Direktiva sicer naslavlja vidik industrijskega onesnaževanja, ne pa tudi toplogrednih emisij in njihovega podnebnega vpliva. Ta vidik je v trenutni ureditvi prepuščen sistemu trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov (ETS). Več >>>

[Greenpeace Slovenija, Focus] Česa se NISMO naučili od jedrske nesreče v Fukušimi

11. marca je minilo 10 let od uničujoče jedrske nesreče v Fukušimi, ki je osvetlila problem varnostnih tveganj jedrskih elektrarn po svetu. Greenpeace Slovenija in Focus ob tem opozarjata na odprta varnostna vprašanja v zvezi Nuklearno elektrarno Krško (NEK), predvsem na dejstvo, da leži na aktivnem potresnem območju in da se v razpravi o gradnji novega jedrskega reaktorja na isti potresno nevarni lokaciji ta tveganja ignorira. Več >>>

[Umanotera, Focus] Vlada RS naj ne podleže grožnjam in pritiskom Ascenta ter naj raje prisluhne stroki 

V Umanoteri in društvu Focus so Vlado RS pozvali, naj brani zakonodajno avtonomijo Slovenije in se ne ukloni pritiskom podjetja Ascent Resources. Tem smo priča že vse odkar je Agencija RS za okolje podala strokovno oceno, da je pred pričetkom spornega hidravličnega lomljenja, t. i. frackinga, v Petišovcih potrebno preveriti njegove vplive na okolje. Več >>>

[Umanotera] Razorožimo fosilno industrijo in izstopimo iz ECT [VIDEO]

V Umanoteri so pred kratkim pričeli z vseevropsko kampanjo za izstop iz Pogodbe o energetski listini (Energy Charter Treaty – ECT). V pomoč pri razumevanju tega uničujočega dokumenta vam je lahko kratek video, v katerem sodelavec Umanotere Andrej Gnezda naslovi najpogostejša vprašanja in odgovore glede ECT. Več >>>

[Focus] Konec rabe premoga v letu 2033 – edina razumna odločitev izmed predlaganih scenarijev

Medresorska delovna skupina Vlade RS za prestrukturiranje premogovnih regij predlaga, da z rabo premoga v TEŠ končamo najkasneje v letu 2033. Gre za enega izmed treh scenarijev, ki jih predlaga osnutek nacionalne strategije opuščanja premoga (2033, 2038 in 2042). V Focusu menijo, da bi zaradi zavez iz Pariškega sporazuma v Sloveniji premog sicer morali opustiti do leta 2030, kot bo to naredilo tudi 14 drugih držav članic EU, ki ga še uporabljajo. Več >>>

[Focus] Evropa je na pol poti do zaprtja vseh premogovnih elektrarn do leta 2030

Z napovedjo podjetja EDF, da bo zaprlo premogovno elektrarno v West Burtonu v Veliki Britaniji leta 2022, je Evropa dosegla pomemben mejnik: polovica premogovnih elektrarn v Evropi je napovedala svoje zaprtje do leta 2030 ali pa je že zaprtih. Glede na potrjene načrte bo v Evropski uniji do leta 2030 zaprtih 60 odstotkov premogovnih elektrarn. Zaradi višanja cen CO2 kuponov je pričakovati, da bo v naslednjih letih napovedi o predčasnem zaprtju premogovnih elektrarn še bistveno več. Zelo velika možnost je, da bo med njimi tudi TEŠ. Več >>>

[Greenpeace Slovenija] Konferenca “Konec premoga: Podnebna kriza, evropske politike in ekonomski trendi”: posnetki predavanj

Greenpeace Slovenija je v sredo, 17. marca, organizirala mednarodno spletno konferenca »Konec premoga: Podnebna kriza, evropske politike in ekonomski trendi«, na kateri so gosti iz raziskovalnih institucij in energetskih podjetij spregovorili o nujnosti izstopa iz premoga v naslednjih 10 letih ter energetski tranziciji, ki se dogaja v Evropi in po svetu in sloni na razvoju sončne in vetrne energije. Več >>>

[Focus] Korak bliže k zakonodaji o skrbnosti in odgovornosti podjetij vzdolž celotne dobavne verige

V sredo, 10. marca, so poslanci Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju potrdili poročilo o skrbnosti in odgovornosti podjetij. Podprli so ga tudi vsi evropski poslanci iz Slovenije. Več >>>

[Focus] EU Cash Awards: Na stotine milijard evrov za “dobre”, “slabe” in “škodljive” ukrepe

Iz proračuna Evropske unije in svežnja za okrevanje bodo lahko države v naslednjih letih počrpale na stotine milijard evrov. Gre za največjo malho denarja v EU doslej. Toda za kaj ga nameravajo porabiti? Trenutno pripravljajo svoje načrte, nevladne organizacije v mreži Climate Action Network (CAN) Europe pa so jih pregledale in identificirale podnebno in okoljsko koristne in škodljive ukrepe, ki jih nameravajo izpeljati z evropskimi sredstvi. Več >>>

Trajnostna mobilnost

[KTPP] Mestna občina Maribor spodbuja aktivno in trajnostno mobilnost

V Koaliciji za trajnostno prometno politiko vabijo Mestno občino Maribor, da ponovno razmisli o odločitvi za gradnjo tunela pod mestnim središčem in predlaga drugačno rešitev. Več >>>

Foto: Petra Očkerl

[KTTP] Odpornosti in okrevanja ne bomo dosegli z gradnjo novih cest

Slovenija je v zaključni fazi priprave Načrta za okrevanje in odpornost. Načrt je postal javen šele pred kratkim, nastal je brez širše in strokovne razprave. To obžalujejo tudi v Koaliciji za trajnostno prometno politiko, v kateri so pripravili odziv na povezavi >>>

[IPoP] Veselimo se nove Odprte ulice v Postojni!

Na IPoP – Inštitutu za politike prostora so povabili k sodelovanju občine, ki so želele preizkusiti odprto ulico, ki je ukrep za izboljšanje pogojev za pešce in kolesarje in omogoča kratkoročne in dolgoročne pozitivne učinke na življenje, zdravje in gospodarstvo v občini. Najbolj prepričljivo prijavo je poslala občina Postojna. Več >>>

Grafika: Darja Klančar

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[PIC] Ali je ekonomsko ovrednotenje narave rešitev za varstvo biodiverzitete?

V februarju je britanska vlada objavila študijo o ekonomiki biodiverzitete The economic of Biodiversity: The Dasgupta review, ki ga je naročilo britansko ministrstvo za finance z ciljem oblikovanja mednarodnega odziva na izgubo biotske raznovrstnosti. Več >>>

[DOPPS] Naravovarstveni ukrepi za obnovitev in ohranjanje mokrotnih življenjskih prostorov na Ljubljanskem barju so v polnem teku

Ustrezno upravljanje z zemljišči je nujno za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih ogroženih vrst ter njihovih habitatov. Po uspešno izvedenih odkupih zemljišč so bile zato aktivnosti projekta PoLJUBA v preteklem letu intenzivno usmerjene v izvedbo ukrepov za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov in nekaterih najbolj ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se tam nahajajo. Več >>>

[DOPPS] Nov 1,5 ha velik vlažni travnik v NR Ormoške lagune

Kdor je v zadnjem času obiskal Naravni rezervat Ormoške lagune, se je lahko prepričal, kako bogato z življenjem ptic je to območje. V marcu je lahko tukaj do 1000 osebkov več kot 30 vrst vodnih ptic. To stanje so v DOPPS omogočili z obnovo habitatov v preteklosti in z ustreznim upravljanjem s habitati. Več >>>

Fotografija: Dominik Bombek

[Zavod Svibna] Ob mednarodnem dnevu gozdov 2021 – k dejanjem

Ključna sporočila OZN ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov pod sloganom »Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja« izpostavljajo teme, ki se tičejo vseh nas – tako lastnikov gozdov, malih in velikih, kot rednih in občasnih obiskovalcev gozdov, pa vseh v lesno predelovalni verigi in seveda tudi lokalne in globalne politike. Razmislek in dejanja pa priporočljivi skozi vse leto. Več >>>

Varstvo okolja

[DOPPS] Sporen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah

Državni zbor je 30.3.2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G). Vlada RS je novelo zakona o vodah sprejela po skrajšanem postopku in zgolj 14-dnevni javni obravnavi, pri čemer resna javna razprava z vključevanjem ustreznih strok (vodarske, gradbene, ekonomske, biološke itd.) in tehtanjem argumentov ni bila mogoča. Državni svet so v DOPPS pozvali, da glasuje za odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G). Več >>>

Fotografija: arhiv DOPPS

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[Ekologi brez meja] Očistimo svoj-e-naprave

Ekologi brez meja vabijo k udeležbi na globalni čistilni akciji e-naprav, ki se ji lahko pridružite vse do letošnjega dneva Zemlje. Nekaj nasvetov, kako se takega čiščenja lotiti, najdete na povezavi >>>

 [Ekologi brez meja] Okrevanje in potencial novih delovnih mest zero waste sistemov

Kot odziv na krizo koronavirusa, ki je pravkar imela prvo obletnico, je večina vlad in finančnih institucij začela vlagati v strategije za oživitev gospodarstva z močnim poudarkom na zelenih rešitvah. Medtem C40 – mreža mest s celega sveta, zavezanih blaženju podnebnih sprememb ocenjuje, da ima sektor za ravnanje z odpadki potencial za ustvarjenje 2,9 milijona delovnih mest že samo v 97 mestih, ki jih ta mreža pokriva. Pristopi zero waste ustvarjajo več delovnih mest kot sistemi, ki temeljijo na odlaganju in sežiganju odpadkov. Več >>>

[Ekologi brez meja] Razbijamo mite o plastenkah in steklenicah

Ekologi brez meja v prispevku poročajo o analizi, ki dokazuje, da je embalaža za ponovno uporabo v primerjavi s tisto za enkratno odgovorna za manj izpustov toplogrednih plinov in je 85 % bolj prijazna do okolja. Več >>>

Fotografija: arhiv Ekologov brez meja

[Focus, Ekologi brez meja] V Sloveniji smo leta 2019 zavrgli 12,3 kg oblačil na prebivalca, razloge odkriva nova raziskava

Pod okriljem projekta Obleka naredi človeka je izšla obsežna in najbolj aktualna raziskava o proizvodnji, potrošnji in ravnanju z odpadnimi oblačili v Sloveniji. Več >>>

Trajnostni prehranski sistemi

[Focus] Novo poročilo o izdelkih iz Brazilije kaže na kršitve človekovih pravic in krčenje gozdov

Evropske trgovske verige, med drugimi Carrefour, Edeka in Aldi, evropskim potrošnikom prodajajo tudi mesne izdelke, ki so povezani s krčenjem pragozda in kršitvami človekovih pravic. Z uresničitvijo trgovinskega sporazuma EU Mercosur namerava EU povečati število škodljivih izdelkov na policah trgovin, kar razkriva zadnje poročilo Repórter Brasil in Friends of the Earth Europe. Več >>>

[Umanotera] Spremembe prehranskega sistema so ključnega pomena pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja

Umanotera je skupaj s 37 mednarodnimi organizacijami na dr. Qu Dongyuja, generalnega direktorja Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), naslovila pismo, v katerem pozivajo k spodbujanju prehoda na prehranske sisteme, ki bi v večji meri temeljili na hrani rastlinskega izvora in tako omogočili doseganje ciljev trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals – SDGs). Več >>>

Fotografija: Loren King (Unsplash)

Okolje in zdravje

[Focus] Poziv EU za celovito ukrepanje na področju onesnaženosti zraka

Nevladne organizacije in posamezniki zahtevajo ukrepanje Evrope in držav na področju onesnaženosti zraka, ki zmanjšuje kakovost bivanja prebivalcev, zahteva še vedno preveč smrtnih žrtev in povzroča visoke zdravstvene stroške. Več >>>

Urejanje prostora

[prostoRož] Šest nasvetov za uspešno izvedbo zelene strehe na objektu v občinski lasti

Zelene strehe podaljšajo življenjsko dobo objekta, zmanjšajo obremenitev kanalizacije ob nalivih, večajo biodiverziteto, ljudje pa se na njih odlično počutijo. Občine so lastnice številnih objektov z ravnimi strehami, od šol do vrtvec do športnih dvoran in občinskih stavb. Zakaj je torej tako malo zelenih streh na objektih v občinski lasti in kako jih lahko slovenske občine vgradijo več? Povzemamo šest izkušenj, ki smo jih pridobili med projektom 2° Zelene strehe. Več >>>

[IPoP] Ženske in urejanje prostora

Čeprav dobro vemo, da so ženske nekoliko drugačne uporabnice prostora kot moški in znajo biti tudi pri načrtovanju pozorne na drugačne detajle kot njihovi moški kolegi, tega v praksi pogosto ne upoštevamo zares. Eden od razlogov za to znajo biti razmerja moči med spoloma, druge ovire pa znajo biti tudi klasični pomisleki, kot sta, da so ženske danes vendar že enake moškim in da posebni problemi žensk v resnici ne obstajajo. Ne eno ne drugo ne drži. Več >>>

Foto: Marko Peterlin

Urbane politike

[prostoRož] V nov letnik Urbane akademije so se vpisali mladi urbanisti iz Šentjurja, Krškega in Škofje Loke

Skupaj s Centrom za Kreativnost smo med 30 prijavami za urbanistične intervencije, ki so prispele na poziv, izbrali tri najbolj prepričljive. V Urbano akademijo se bodo letos vpisali trije novi mladi urbanistični kolektivi, ki jih bomo mentorirali pri realizaciji njihovih prvih projektov za javni prostor. Več >>>

[IPoP] 10 vprašanj za pametna mesta in skupnosti

V naslednjih letih bo kar nekaj slovenskih mest in krajev izvajalo projekte, ki jih lahko umestimo pod znamko PAMETNO MESTO. V prispevku smo zbrali nekaj vprašanj, ki bi si jih mesta morala zastaviti in se o njih posvetovati tudi s ponudniki pametne infrastrukture ter nekaj nasvetov, kako se ogniti najpogostejšim napakam. Več >>>

Stanovanjska politika

[IŠSP] V kakšnih stanovanjih ostajamo doma med epidemijo Covid 19?

Povzetek ključnih ugotovitev spletne ankete o vplivu epidemija Covid 19 na stanovanjske razmere in kakovost bivanja. Več >>>

Drugo

[Umanotera, Focus] Z mentorji od ideje do zasnove skupnostnega projekta

V Umanoteri in društvu Focus so uspešno zaključili prvo usposabljanje za koordinatorje skupnostnih projektov, ki bodo prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. V treh mesecih so udeleženci s pomočjo mentorjev svoje ideje precej bolj konkretizirali in nastavili jasne korake, kako pripeljati projekt do izvedbe v praksi. Delali so na zelo različnih področjih – od skupnostnih energetskih projektov, razvoja skupnostnega prostora, skupnostnih projektov na področju zelenega turizma pa do krožnega gospodarstva. Več >>>

[Inštitut za zdravje in okolje] Slovenski kalkulator ekološkega odtisa

Inštitut za zdravje in okolje je objavil slovensko različico kalkulatorja ekološkega odtisa, s katerim skušamo ugotoviti, kako hitro porabimo naravne vire, ki bi nam sicer morali zadoščati za celo leto. Slovenski kalkulator omogoča, da vsak Slovenec izračuna svoj ekološki odtis. Tovrstno ozaveščanje posameznikov o ekološkem odtisu je ključen element naslavljanja problematike podnebnih sprememb. Več >>>

 [DOPPS] Nova številka revije Svet ptic

Več o novi številki revije Svet ptic izveste na povezavi >>>

 [Humanitas] Nova publikacija v Zbirki Globalni izzivi – Globalni predmeti

V Humanitasu predstavljajo še eno izmed gradiv v Zbirki Globalni izzivi – Globalni predmeti – METODE ZA SPREMLJANJE UČINKOVITOSTI NASLAVLJANJA GLOBALNIH TEM V RAZREDU. Vsebuje raznolike metode za spremljanje učinkovitosti izvedenih aktivnosti ter spremembe v razumevanju in mišljenju mladih glede obravnavanih globalnih tem. Več >>>

Mednarodne novice

Izvajanje novih podnebnih ciljev EU – odgovornost držav članic

O tem, zakaj ne smemo pozabiti na odgovornost držav članic EU (in zakaj bi nacionalni podnebni cilji  morali predstavljati izhodišče reform za pripravo na podnebno nevtralnost EU) na povezavi.

Izvajanje novih podnebnih ciljev EU za leti 2030 in 2050

Na povezavi si preberite razmislek o podaljšanju sistema za trgovanje z emisijami (EU ETS).

Evropska komisija naj preneha podpirati zemeljski plin

Podpišite peticijo in z njo sporočite EK, naj na seznam prihodnjih energetskih projektov ne uvrsti projektov, ki izrabljajo fosilni plin. Več >>>

Napovednik dogodkov

april 2021 [DKAS] Mesec krajinske arhitekture 2021

Leto je spet naokrog, bliža se april, in s tem že štirinajsto obeleževanje Meseca krajinske arhitekture 2021 (MKA 2021). Posvečen bo pomenu krajinskega načrtovanja v sodobnih krizah – predvsem podnebni in zdravstveni, zato ga naslavljamo pod geslom Pomen krajinskega načrtovanja pri reševanju sodobne krize. Več >>>

13. april 2021 [IPoP] Sejem dobrih praks Mesta >> mestom

Pridružite se nam 13. aprila 2021 na Sejmu dobrih praks Mesta >> mestom, kjer boste lahko spoznali dobre prakse slovenskih mest, zastavili vprašanja njihovim nosilcem in izvedeli, kako sta se prenosa dobre prakse lotili slovenski mesti v URBACT omrežjih. Več >>>

Grafika: Darja Klančar

13. do 18. april 2021 [MKM] Festival Kolesarsko mesto

Z veseljem vam sporočamo, da Mariborska kolesarska mreža prireja festival Kolesarsko mesto ob zaključku istoimenskega projekta. Pripravljajo pester program. Več >>>

do 14. aprila 2021 [IPoP] Si želite mestno dnevno sobo tudi v vašem kraju?

Ali v vaši občini primanjkuje prostorov za srečevanje in druženje? Imajo prebivalci ideje za izvajanje različnih dogodkov, a ne vedo, na koga se lahko obrnejo? Mestna dnevna soba je prostor oblikovan s prebivalci in zanje. V njej potekajo najrazličnejše aktivnosti, obiskovalcem nudi prostor za klepet in omogoča razvoj idej, ki pripomorejo h krepitvi skupnosti. Takšno dnevno sobo so leta 2020 odprli v Idriji. Pridružite se IPoP – Inštitutu za politike prostora in Občini Idrija ter vzpostavite mestno dnevno sobo tudi v vašem kraju. Več >>>

Foto: Tine Mažgon

14. april 2021 [Plan B za Slovenijo] Prioritete Slovenije v času predsedovanja Svetu EU 2021

Vabimo vas na delavnico o ključnih prioritetah na področjih okolja in narave v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. Namen delavnice je razprava o ključnih dogodkih in procesih, ki se bodo dogajali na ravni EU v času slovenskega predsedovanja Svetu ter iskanje možnosti za vključevanje in sodelovanje NVO v tem času. Delavnica bo izvedena v sodelovanju z evropsko okoljsko mrežo European Environmental Bureau – EEB. Več >>>

14. in 15. april 2021 [Plan B za Slovenijo] Ustvarjanje kampanj: komuniciranje družbenih tem s poudarkom na okoljevarstvu

Vabimo vas na dvodnevno usposabljanje, na katerem boste spoznali pomembne in potrebne korake za ustvarjanje uspešnih kampanj. Usposabljanje je namenjeno vsem, ki pri svojem delu prepoznavate potrebo po širšem dosegu z uporabo kampanj kot tudi tistim, ki že izvajate kampanje, vendar te ne dosegajo želenih učinkov in bi jih zato želeli izboljšati. Usposabljanje bo teoretično, teorija pa bo prepletena z atraktivnimi in navdihujočimi primeri iz prakse, ki bodo razširili polje razmišljanja o možnih strokovnih in ustvarjalnih pristopih. Več >>>

do 15. aprila 2021 [Paz!park] V Ljubljani bodo ponovno podprli male lokalne akcije

V Ljubljani že tretje leto zapored pripravljajo projekt Zunaj, katerega osnovni namen je spodbuditi prebivalce, da sami uredijo kotičke v njihovi okolici, ki jih najbolje poznajo. Koordinacijo projekta, ki smo ga zagnali skupaj z društvom prostoRož in Mestno občino Ljubljana je letos prevzelo društvo Paz!park. Prijave odprte do 15. aprila. Več >>>

19. april 2021 [Plan B za Slovenijo] Podnebne in energetske politike EU za doseganje podnebnih ciljev 2030

Vabimo vas na usposabljanje na temo zakonodajnega svežnja za doseganje cilja EU zmanjšanja emisij TGP za vsaj 55 % do leta 2030 glede na leto 1990, t.i. »Fit for 55«, ki ga bo junija predstavila Evropska komisija. Sveženj bo zajemal predloge predpisov za doseganje ciljev zmanjšanja emisij, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Na usposabljanju boste izvedeli, kaj lahko v tem zakonodajnem paketu pričakujemo in kaj bi ta moral vključevati. Delavnica bo izvedena v sodelovanju z mednarodno mrežo Climate Action Network Europe – CAN E. Več >>>

20. april 2021 [CIPRA] Predavanje: Koliko nas gre še na vrh?

Kdaj gneča postane moteča za obiskovalce, kdaj za domačine in kdaj škodljiva za samo naravo, ki jo obiskujemo? Vabljeni na spletno predavanje o nosilnih zmogljivostih. Več >>>

do 20. aprila 2021[Est=etika] Novomeško drevo leta 2021

Pričeli smo z glasovanjem za drevo leta 2021 v Novem mestu! Do 20. aprila lahko izbranemu drevesu pomagaš do medalje, sam pa z malo sreče pri žrebu prejmeš knjigo Drevo želja avtorice Katherine Applegate. Več >>>

20. in 22. april 2021 [Ekologi brez meja] Ponovitev brezplačnih spletnih predavanj »naravna gradnja« in »naravno bivanje«

Po izjemnem zanimanju za prvi izvedbi predavanj vas v sodelovanju z gradbeno biologinjo z več kot 15-letnimi praktičnimi izkušnjami Matejo Andrejo Leskovar EBM vabijo na ponovitev spletnih predavanj »Naravna gradnja« in »Naravno bivanje«. Več >>>

23. april 2021 [Ekologi brez meja, Focus] Prvi slovenski dan v rabljenih oblačilih

Najboljši je tisti odpadek, ki sploh ne nastane! Pri oblačilih, ki jih na globalni ravni recikliramo le 1 %, to še posebej velja. Zato so se partnerji projekta Obleka naredi človeka odločili, da s prvim slovenskim Dnevom v rabljenih oblačilih spodbudijo ponovno uporabo oblačil, kjer imajo po podatkih raziskave Slovenke in Slovenci še kar precej rezerve. Več >>>

27. junij – 4. julij 2021 [DOPPS] Mladinski ornitološki raziskovalni tabor »Bobnarica«

Iz DOPPS sporočajo: »Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi po taborniško preživeti teden dni ob čudovitem Cerkniškem jezeru, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Bobnarica«. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!« Več >>>

11.-12. junij 2021 [SDE] Urjenje sodelujočih pri pripravi strateških dokumentov

Slovensko društvo evalvatorjev organizira intenzivno dvodnevno urjenje za sodelujoče pri pripravi strateških dokumentov v organizacijah in skupnostih in vse, ki se ukvarjajo s transformacijskimi procesi. Urjenje bomo izvedli v prostorih Fakultete za varnostne vede na Kotnikovi ulici 8, Ljubljana in sicer v petek, 11.6. in soboto 12.6.2021, od 9h-17h.Več >>>

Vsebina na strani Podnebni novičnik – Mesečne e-novice Mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI