PešFolk se predstavi

0
282

Izrazita osredotočenost na motorne oblike prometa, ki je sledila bliskovitemu razvoju v zadnjih desetletjih, je v slovenska mesta prinesla množične zastoje ter občutno onesnaženost zraka, kar vpliva na slabšo kakovost življenja v mestu.

Tega smo se začeli zavedati šele nedolgo nazaj, ko so državne in lokalne oblasti ob trendih iz tujine začele sprejemati različne ukrepe, s katerimi želijo omejiti motorni promet in spodbujati drugačne, okolju prijaznejše načine prevoza. A ustaljene vzorce vedenja in ravnanja je težko spremeniti, potrebna sta čas in številni napori, seveda pa je pri osveščanju splošne javnosti pomemben prispevek civilne družbe.

Novo mesto,
ki je regijska prestolnica in pomembno industrijsko središče, ni izjema. Pa ne
le to, je mesto na okljuku reke Krke s čudovito naravo, ki kar kliče po
sprehajanju ter nasploh aktivnemu preživljanju prostega časa. Zaradi relativno
kratkih razdalj znotraj mesta je možno številne poti prehoditi oziroma
prekolesariti. Vendar je potrebna ustrezna infrastruktura, ki temelji na
urejenih, varnih in usklajenih povezavah. Da bi pospešili aktivnosti na tem
področju, smo ustanovili neformalno združenje, ki sliši na ime PešFolk
 

Iniciativa PešFolk je bila ustanovljena z namenom
pospeševanja izgradnje in urejanja mreže pešpoti v Novem mestu in okolici
(zlasti ob vodotokih) ter spodbujanja kulture sprehajanja in trajnostne
mobilnosti. Njeni predstavniki delujemo na več nivojih, in sicer z drugimi
sorodnimi združenji, s splošno javnostjo ter z nosilci lokalne oblasti
(občino).

Foto arhiv PešFolk

Začetno navdušenje in prvi dokumenti

Že takoj ob
začetku delovanja leta 2015 smo izdelali manifest ter oblikovali vizijo poti. Ta
večinoma temelji na poteh, ki so že zajete v prostorskih izvedbenih aktih in
obsega sprehajališča ob reki Krki in njenem desnem pritoku Težki vodi ter na
območju Marofa. Poleg tega smo pripravili tudi elaborat za ureditev Poti od mlina do mlina (zasnoval Marijan
Dović leta 2004, konkretiziral in obudil Luka Rems v letih 2012 in 2013). Naša
stališča in pobude smo predstavili na sestanku v kabinetu župana, kjer smo se
dogovorili za pospešeno pripravo projektov na področju pešpoti. Na podlagi tega
srečanja je bil v naslednjih letih pripravljen projekt za izvedbo (PZI) Poti od mlina do mlina. Na sestanku v
začetku leta 2017 smo predstavili elaborat za sprehajalne poti ob Težki vodi,
čemur je sledilo projektiranje. Vseskozi smo z občino komunicirali tudi preko
elektronske pošte ter spremljali potek aktivnosti.

Vir: PešFolk

Neučinkovitost lokalne oblasti

Žal naštete
pešpoti še vedno niso realizirane. Ocenjujemo, da se projekti vodijo prepočasi,
kar pripisujemo pomanjkanju politične volje. Občina se vsekakor strinja s
sprehajališči, vendar so prioritete drugje, zato se zadeve pogosto odlaga na
prihodnji čas. Drugi vzrok vidimo v nespretnosti in krizi odločanja pri urejanju
premoženjsko-pravnih zadev. Za ureditev poti je potreben odkup zemljišč, kjer
pogosto prevladujejo močni zasebni interesi. Pogovori z lastniki ne potekajo
optimalno in po začetnem neuspehu pogosto zamrejo. Občinski uradniki nimajo
jasnih usmeritev in navodil, do kje se lahko spustijo ter katere zahteve
sprejmejo. Predvsem pa postopek pogajanj z lastniki ne poteka sistematično,
zato tudi odločitev za morebitno razlastitev ni sprejeta na podlagi objektivnih
kriterijev, ampak gre za arbitrarno presojo, odvisno od pomembnosti projekta za
vsakokratno lokalno oblast.

V iniciativi
PešFolk obenem ugotavljamo, da odnos
do civilne družbe s strani občine ni najboljši, ampak je večkrat pokroviteljski.
Lokalna oblast ima pogosto svojo smer, četudi ta ni najboljša in najhitrejša
pot do cilja. Zunanje pobude so večinoma uslišane le, če se prekrivajo z
namerami občine. Menimo, da je potrebno način ravnanja spremeniti, saj so
tovrstne pobude izjemno pomemben dejavnik pri vključevanju občanov v procese
odločanja, kar naj bi bil cilj sodobnega načina vladanja.

Foto arhiv PešFolk

Osveščanje javnosti in uporniški duh

Ob
komunikaciji z občino veliko pozornosti namenjamo osveščanju javnosti. Tako
imamo vzpostavljeno spletno stran (http://pesfolk.si), kjer se je mogoče seznaniti z
vsemi našimi dokumenti, aktivni pa smo tudi na družbenem omrežju Facebook (http://fb.com/pesfolknm). Z namenom promocije sprehajalnih
poti in idej smo leta 2016 posneli kratki film Novo mesto – mesto sprehajalnih poti, ki ga je režiral Nejc
Gazvoda. Film smo kasneje predstavili na pogovornem večeru na novomeškem
Glavnem trgu. Leta 2017 smo organizirali voden sprehod po novomeških poteh,
kjer smo spregovorili o pomenu urejanja mreže sprehajališč, varstvu naravne in
kulturne dediščine ter drugih zanimivostih.

Ena naših
najbolj odmevnih akcij pa je bilo odprto pismo, ki smo ga naslovili na
predsednika uprave družbe Krka, d. d., Jožeta Colariča v zvezi z namero po
izgradnji velikega tovarniškega parkirišča na območju Kosove doline. Opozorili
smo, da Kosova dolina v strateških aktih nikoli ni bila predvidena za širitev
družbe ter opomnili, da ogromna večina zaposlenih na delo prihaja z avtomobilom.
Žal nismo bili uspešni. Zaradi naših stališč smo bili deležni tudi nekaterih
kritik v smislu, da nasprotujemo novim delovnim mestom in oviramo razvoj, kar
so zgolj lokalni populizmi in nimajo zveze s strokovno presojo.

Argumenti in sodelovanje

Ves čas se
trudimo, da so naša stališča argumentirana ter razprave strpne in
dostojanstvene. Zavedamo se, da obstajajo ljudje, ki mislijo drugače (prednost
motornemu prometu), kar spoštujemo, vendar si prizadevamo, da jih prepričamo z
močjo vsebinskih argumentov ter relevantnimi podatki. V zadnjem času izjemno
dobro sodelujemo z Novomeško kolesarsko
mrežo
(NKM), s katero smo združili nekatere dejavnosti. Na zadnjem sestanku
v kabinetu župana februarja 2019 smo nastopili enotno in skupaj. Na ta način
želimo nadaljevati tudi v bodoče ter se povezati še s kakšnim združenjem v
Novem mestu in širše po Sloveniji.

Skupinska fotografija članov skupine. Foto arhiv PešFolk

Ustanovni člani

Za konec naj se predstavimo poimensko. V iniciativi PešFolk smo se zbrali posamezniki, ki
smo že doslej v javnosti dejavno spodbujali oblikovanje mreže pešpoti. Arhitekt
in fotograf Tomaž Levičar je idejni
oče vizije mreže novomeških pešpoti in konkretno zaslužen za številne poti, ki
že vrsto let razveseljujejo meščane. Univerzitetni profesor, raziskovalec in
glasbenik Marijan Dović, pobudnik Poti od mlina do mlina, se aktivno
ukvarja z vizijo mesta kot navdihujočega doživetja za meščane in obiskovalce. Uroš Lubej je gimnazijski profesor in
občinski svetnik, pred tem pa je bil urednik revije Park, ki je dolga leta generirala številne ideje za razvoj Novega
mesta in Dolenjske. Mitja Simič je
konservator in krajinski arhitekt ter viden slovenski strokovnjak za
zgodovinske vrtne in parkovne ureditve. Akademska slikarka Nataša Mirtič je priznana slovenska grafična umetnica in navdušena
sprehajalka. Najmlajši član ekipe pa je pravnik Luka Rems, ki je še kot novomeški gimnazijec marsikoga presenetil z
doslednim zagovarjanjem spoštovanja zakonitosti in dodelanim načrtom, ki je
konkretiziral idejo Poti od mlina do
mlina
ter sprožil aktivnosti, ki so pripeljale do ustanovitve iniciative PešFolk. Kasneje se nam je pridružil še
gozdar Peter Železnik, ki je velik
poznavalec mestnega drevja, obenem pa angažiran meščan, ki pomaga pri številnih
projektih.

Pripravil: Luka Rems

Vsebina na strani PešFolk se predstavi se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI