Ohranjanje uporabnosti stavb prispeva k blaženju podnebnih sprememb

0
38

Napovedana izselitev nevladnih organizacij iz stavbe na Metelkovi 6 je zanimiva z več vidikov. Tu so odsotnosti običajnega komuniciranja med upravljavcem in uporabniki stavbe, pa mednarodno prepoznana kakovost produkcije nevladnih organizacij, ki tam domujejo in njihov pomen za demokratizacijo slovenske družbe, in tudi njihove ključne vloge pri preobrazbi območja zapuščene vojašnice v vitalno mestno območje, namenjeno kulturi.

Na tem mestu izpostavljamo trajnostni vidik upravljanja stavb v javni lasti. Prazne nepremičnine propadajo mnogo hitreje kot nepremičnine, ki so v rabi. Redni uporabniki nepremičnin so pač njihovi najboljši skrbniki. Pazijo, da infrastruktura deluje, da je prostor kolikor toliko urejen, da ni smeti in skrbijo za osnovno varnost. Uporabniki ob tem praviloma, tako kot na Metelkovi 6, nosijo tudi vse obratovalne in nekatere manjše investicijske stroške, povezane z nepremičnino.

Gospodarno ravnanje z nepremičnino mora širše gledano upoštevati tudi stroške vzdrževanja in upada vrednosti nepremičnine. Upravljavec mora tako paziti, da ob čim manjših stroških vzdrževanja v čim večji meri ohranja ali celo dviguje njeno vrednost. Za lastnike, ki stavbe trenutno ne potrebujejo za lastne potrebe, je zato najbolj gospodarno ponuditi prazne stavbe v uporabo, bodisi za odplačni ali za brezplačni najem, vse dokler ni prenova tik pred vrati. Pogosto je za javne ali zasebne lastnike ugodna rešitev začasna raba prostora, kot vmesna raba degradiranih ali tržno manj zanimivih nepremičnin, ki pa lahko včasih traja tudi desetletja. Začasna raba prispeva k dvigu uporabne, ekonomske, družbene ali kulturne vrednosti nepremičnin in njihove okolice.

Stavba na Metelkovi 6 zaradi dotrajanosti ni posebej tržno zanimiva, a dosedanji uporabniki so vendarle uspeli z rednim vzdrževanjem in skrbjo za prostore v veliki meri ohraniti njeno uporabno vrednost, s čimer so lastniku med drugim prihranili precejšne stroške. V kolikor bi bila stavba prazna, bi jo verjetno doletela usoda mnogih opuščenih vojašnic po Sloveniji, ki so propadle do te mere, da je prenova postala za lastnike finančno nevzdržna.

Ohranjanje uporabnosti je tudi eno temeljnih načel krožnega gospodarstva v povezavi s stavbami, še bolj pomembno kot prenova ali kot ponovna uporaba že vgrajenih materialov. Bistveno zmanjšuje porabo snovnih in energijskih virov za gradnjo in zmanjšuje količino odpadkov. Ohranjanje uporabnosti stavb z minimalnimi gradbenimi posegi bi zato moralo postati tudi del podnebnih strategij mest, v ospredje pa bi se moralo prebiti tudi pri načrtih za razpolaganje z nepremičninami države in občin.

Začasni uporabniki torej vzdržujejo in dvigujejo vrednost stavb in so kot taki ključni za to, da stavbe ostajajo v prostoru, da območja kjer stavbe stojijo ohranjajo ali celo pridobivajo vrednost. Čeprav je stavba na Metelkovi 6 dotrajana in ni posebej  privlačna, so njeni uporabniki prispevali, da je pripravljena na prenovo in tudi da se je razvijala kulturna vrednost območja nekdanje vojašnice.

 

Besedilo je zapisal Marko Peterlin kot uvodnik k skupnemu novičniku Mreže za prostor in Mreže Plan B za Slovenijo.

The post Ohranjanje uporabnosti stavb prispeva k blaženju podnebnih sprememb appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Ohranjanje uporabnosti stavb prispeva k blaženju podnebnih sprememb se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI