Obvladovanje vode v mestu

0
84

V četrtek, 17. oktobra 2019, je v Dominikanskem samostanu na Ptuju potekala mednarodna konferenca »Obvladovanje vode v mestih«. Njen namen je bil spodbuditi razpravo o tem, kako dobro so slovenska mesta pripravljena na vremenske pojave v času podnebnih sprememb in s pomočjo tujih praks opozoriti na pomen celovitega in povezanega načrtovanja in organizacije dela. Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek je uvodoma pojasnila, da se na občini dobro zavedajo problemov, ki jih mestu povzročajo meteorne in zaledne vode in iščejo napredne rešitve za obvladovanje razmer ter da pričakujejo tudi podporo države. Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon je povedal, da se problemov država zaveda in jih naslavlja tudi z novo Strategijo prostorskega razvoja. Razpravo sta sprožila gosta iz Antwerpna in Bologne, sledili so prispevki domačih strokovnjakov, ki v različnih vlogah sodelujejo v upravljanju voda v urbanem okolju in opozarjajo predvsem na dejstvo, da vodi prevečkrat ne znamo zagotoviti dovolj prostora. Konferenco so organizirali Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije. Tema je na Ptuj, ki je bil zadnjič deležen neurja in poplav julija letos, pritegnila kakšnih 80 udeležencev, prišli iz različnih občin, državnih in drugih strokovnih služb, večina je vztrajala do konca in z zanimanjem spremljala razpravo. 

Namen konference je bil spodbuditi slovenske občine in različne strokovne službe s področja upravljana voda k razmisleku o tem, kako so slovenska mesta in naselja pripravljena na vremenske pojave, ki spremljajo podnebne spremembe in s poplavami in sušami vplivajo na življenje in delovanje mest. Organizatorji so želeli s tujimi primeri opozoriti na to, da dobre prakse slonijo na celovitem in povezanem ukrepanju, na interdisciplinarnem strateškem načrtovanju in organizaciji dela pri zagotavljanju odpornosti in prilagajanja mest na ekstremne vremenske pojave in podnebne spremembe. Na začetku sta zbrane pozdravila županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek in državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon. Županja je med drugim pojasnila, da se občina zelo dobro zaveda problemov in da že upošteva priporočila stroke o naprednih načinih ravnanja z zalednimi in meteornimi vodami. Opozorila je tudi na to, da občine potrebujejo in pričakujejo tudi konkretno podporo države pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za obvladovanje voda. Tudi državni sekretar Aleš Prijon je izpostavil aktualnost obravnavane teme in zbrane seznanil s tem, da ministrstvo podnebne spremembe in druge aktualne izzive urbanega razvoja strateško naslavlja tudi s predlogom nove Strategije prostorskega razvoja Slovenije ter povabil na posvete, ki bodo organizirani v času javne razprave.

Organizatorji so Ptuj izbrali za izvedbo konference, ko je mesto julija letos prizdelo silovito neurje in je zalilo številna dvorišča in kleti. Prav primeri podobnih močnih nalivov so bili v več mestih po svetu povod za to, da so se njihova politična vodstva, uprave in strokovne službe odločili za korenite spremembe v praksi upravljanja voda. Tako je bilo pred dobrimi desetimi leti tudi v belgijskem Antwerpnu. Kot je poročal Ronny Van Looveren iz tamkajšnje mestne službe za obvladovanje podnebnih sprememb, je prvi strateški program leta 2009 nastal na pobudo mestne uprave in se je osredotočal na blaženje podnebnih sprememb. Kasneje je leta 2014 njihov župan podpisal Konvencijo županov za podnebne spremembe in energijo in program so v večji meri usmerili v ukrepe za blaženje podnebnih sprememb v mestu. V letu 2020 v Antwerpnu načrtujejo sprejem novega, tretjega strateškega programa, ki bo še bolj usmerjen v prilagajanje mesta na podnebne spremembe.  Mestna uprava je v ta namen organizirana tako vertikalno kot horizontalno, kjer ima prav inženir Van Looveren nalogo povezovanja različnih oddelkov. V Antwerpnu imajo zaenkrat pretežno mešani sistem odvajanja vode, pri novih ureditvah stremijo k ločevanju in ponikanju meteorne vode preko streh, vrtov, zelenih površin, poglobljenih javnih površin in poroznih površin. V starejših predelih mesto rešuje probleme z urejanjem zadrževalnih ukrepov in vgradnjo razbremenilnih kolektorjev pod javnimi površinami.

Kot je bilo možno razumeti oba tuja gosta, drugi gost je bil Giovanni Fini iz Bologne, se strateško načrtovanje vedno začne z zelo dobrim poznavanjem razmer, naravnih značilnosti mestnih in primestnih voda, zgodovine urejanja kanalizacije in vodnega prostora ter gibanja zalednih in meteornih vod v času nalivov. Mesta hkrati iščejo inovativne rešitve za obvladovanje viškov vode ob nalivih in pomanjkanja vode v času suš. V procesih urbanističnega načrtovanja ustvarjajo možnosti za odpiranje kanaliziranih vodotokov in urejanje novih zelenih površin. Za izvedbo procesov načrtovanja in implementacijo ukrepov si mesta velikokrat pomagajo z evropskimi projekti, izmenjavo izkušenj in tudi z vključevanjem prebivalcev v izvajanje majhnih ukrepov. Tak primer so ozelenitve ulic, za katere skrbijo prebivalci sami, s čimer prispevajo k ozaveščanju prebivalcev in razvijanju odpornosti skupnosti na podnebne spremembe.

Domače razmere je slikovito opisala mag. Mateja Klaneček z Direkcije za vode. Predstavila je problem številnih nedovoljenih posegov v prostoru in tega, kako zmanjšujejo pretok vodotokov, ter opisala primere zadnjih dveh večjih poplav na Ptuju (maj 2018 in julij 2019). Posebej je izpostavila pomen komuniciranja v času neurij. Podobna praksa komuniciranja s prebivalci in ljudmi, ki živijo ob vodotokih oziroma na poplavnih območjih, bi bila potrebna tudi v času načrtovanja ureditev in v procesih vzdrževanja, da bi se zmanjšalo število neustreznih in nezakonitih posegov v obvodni in vodni prostor. Predstavitev je dopolnila Agata Suhodolnik iz Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj, ki se je dotaknila urejanja reke Drave na območju mesta Ptuj, in slikovito opozorila na to, da se posegi na strugah vodotokov seštevajo, kar lahko privede do poplav tudi tam, kjer naj jih ne bi bilo niti ob stoletnih vodah. Zaključila je z besedami: “Mi vodi prostora ne damo, ji ga le jemljemo, a voda si ga vseeno zna vzeti, ko si ga želi.”

Asist. Matej Radinja s Fakultete za geodezijo in gradbeništvo Univerze v Ljubljani je predstavil prispevek o metodah modeliranja za učinkovito obvladovanje padavinskih voda in izpostavil pomen decentraliziranih sistemov upravljanja. Na primeru Girone v Španiji je pokazal, kako lahko na osnovi zbranih podatkov in modeliranja mesto oblikuje optimalen nabor ukrepov za vsestransko boljši, bolj ekonomičen, bolj dolgo vzdržen in ekološko sprejemljiv površinski odtok vode. V razpravi je Marko Fatur iz podjetja LUZ d.d. izpostavil, da  imamo v Sloveniji dobro organizirano službo odzivanja na nesreče in reševanja, manj uspešni pa smo zaenkrat pri prehodu na nov koncept obvladovanja in prilagajanja na pojave nesreč.

Namen konference je bil predstaviti dobre prakse urejanja in spodbuditi občine k zgledovanju. Tuja gosta sta med pripravami na konferenco dala jasno vedeti, da si njuni mesti največ pomagata pri iskanju novih rešitev prav preko sodelovanja z drugimi mesti, kljub razlikam v fizični geografiji in vodnogospodarskih ureditvah, obstajajo številni skupna presečišča in principi za obvladovanje vode v urbanem okolju. Prispevki domačih gostov so pokazali, da se tudi v slovenskih mestih razvijajo zanimive nove prakse. Tako je poročal tudi Marko Planinšek iz VO-KA Celje, kjer so, prav zaradi velike izpostavljenosti mesta Celje poplavam, že v preteklosti ukrepali in dopolnili sistem mešanega odvajanja vode z dodatnimi ukrepi: varovalnimi loputami, posebnimi zadrževalniki in črpalkami. Podobno je tudi inženir Tomaž Oberžan iz podjetja Ekologika govoril o pomenu strateškega načrtovanja učinkovitega odvodnjavanja, izpostavil je pomen raziskav in podatkov o stanju za oblikovanje najprimernejših možnih ukrepov v posameznem naselju oz. območju, ter predstavil primer inovativnega odvajanja padavinske vode na parkiriščih preko zelenih pasov, možnost uporabe krožišč za ponikovanje vode, pomen poroznega tlakovanja in tudi ponikanja vode na zasebnih zemljiščih. Aleš Jecl iz Vodnogospodarskega biroja Maribor je na primerih Slovenskih Konjic in Ormoža predstavil rešitve za bolj učinkovito  odvodnjavanje (obrobni jarki, zadrževalniki). Predstavil je ukrepe, s katerimi se lahko na različnih področjih (kmetijstvo, gozdarstvo, urbanizacija) v naseljih  in krajini okrepi naravne procese, kot sta ponikanje in izhlapevanje ter doseže boljšo odpornost urbanega okolja v času nalivov. Izpostavil je tudi pomen celostnih rešitev za urbana območja s poplavno ogroženostjo, kot tudi prepoznanje potencialnih novih območij.

Vsebinsko je program konference zaokrožila dr. Lidija Globevnik, ki je na načrtovanje ukrepov za upravljanje vode pogledala skozi vodni krog, nakazala, kako se vsi vidiki upravljanja povezujejo in izpostavila, da smo prav vsi deležniki v tem krogu, ter da se vse naše delovanje pozna na vodah, vodnem in obvodnem prostoru. S tem je nakazala na potrebo po širokem sodelovanju akterjev s področja upravljanja voda in drugih resorjev ter tudi civilne družbe pri upravljanju voda. S pomočjo grafov je ponazorila, kako deluje razmerje med pozidavo in odtekanjem vode in opozorila, da smo z razvojem naselij z gostejšo pozidavo in s klasičnimi vodno gospodarskimi ukrepi ustvarili razmere, v katerih pri isti količini padavin postane odtok hitrejši, zato so tudi konice odtoka večje. Pojasnila je,  da so razmere v prostoru že same po sebi zelo poslabšale pogoje za naravno delovanje vodnega kroga, in da podnebne spremembe predvsem zaostrujejo sliko dogajanja ter nas opozarjajo na to, da moramo spremeniti načine ravnanja. Svoj prispevek je zato slikovito sklenila s pozivom: “Voda si naredi prostor, dajmo jo speljati tja, kjer bo naredila čim manj škode.”

 

 

 

The post Obvladovanje vode v mestu appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Obvladovanje vode v mestu se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI