Mesta podnebne spremembe naslavljajo s sodelovanjem in izmenjavo znanj

0
40

Z mednarodno konferenco Zelene prakse mest / Green urban actions smo se IPoP – Inštitut za politike prostora, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor prejšnji teden, 22. oktobra 2020, pridružili dogodkom v Mesecu prostora in Evropskega tedna regij in mest.

Govorci iz različnih koncev Evrope, tudi dva iz Slovenije, so se strinjali, da je za ustrezno naslavljanje podnebnih sprememb nujno res dobro sodelovanje vseh, od prebivalcev do odločevalcev. Lokalne skupnosti morajo zagotoviti učinkovito participacijo prebivalcev, javnih in zasebnih akterjev, sodelovanje med sektorji in razvijati ustrezne rešitve na lokalni ravni, pri čerem ostaja zelo pomembno tudi delovanje na višjih ravneh, regionalni, nacionalni in mednarodni. Pri tem si lahko pomagajo z znanjem in izkušnjami iz drugih primerljivih okolij. Predstavljeni primeri so za slovenska mesta in občine odprli številna izjemno relevantna vprašanja, kot so energetska učinkovitost in socialna stanovanja, skrb za čist zrak preko javnega potniškega prometa in ozaveščanja lastnikov individualnih kurišč in krepitev odpornosti obalnih mest na nevarnosti, kot so povišanje morske gladine, plimovanje in poplave, plazovi in vročinski valovi, ki spremljajo podnebne spremembe.

Spletno konferenco je prek platforme Zoom ves čas spremljalo več kot 100 udeležencev. Vsem, ki ste nas spremljali, se zahvaljujemo. Če ste konferenco zamudili, vas vabimo k branju spodnjih poudarkov in ogledu posnetkov.

Uvodni pozdrav

Aša Rogelj z Ministrstva za okolje in prostor je pozdravila udeležence in predstavila pričakovanja ministrstva. Izpostavila je pomembno vlogo mest v novi evropski perspektivi in programih spopadanja s podnebnimi spremembami, izpostavila pa je tudi pomen večnivojskega delovanja in povezovanja, tako med mesti, kot na primer v programu URBACT, pa tudi med državami in med različnimi področji. VIDEO

 

Urbane politike in podnebne spremembe

Marcelline Bonneau, ki je nastopila v imenu programa URBACT, je izpostavila pomen mest pri naslavljanju podnebnih sprememb tako z vidika njihovega velikega negativnega vpliva na okolje kot tudi njihove moči za doseganje sprememb. Poudarila je, da je boj proti podnebnim spremembam apolitičen in da se lahko vsak priključi gibanjem in akcijam, ki že potekajo. Spopadanje s podnebnimi spremembi nas povezuje in vanj se konstruktivno vključujemo vsi, tako posamezniki, nevladne organizacije, strokovnjaki kot politika. S pomočjo ankete je med poslušalci zbrala mnenja o tem, kdo ima najpomembnejšo vlogo v spopadanju s podnebnimi spremembami in dobila potrditev, da so to politiki, izvoljeni predstavniki, ki imajo torej ključno vlogo pri oblikovanju skupne vizije. S participativnimi metodami, kot je metoda programa URBACT, pa morajo omogočiti aktivacijo vseh ostalih akterjev, ki so ključni zato, da se proces prilagajanja začne takoj. Predstavila je mednarodne in evropske dogovore in politike, ki mesta usmerjajo pri njihovih prizadevanjih, ter primere dobrih praks iz URBACT omrežij, in sicer prizadevanja kulturnega sektorja za večjo ozaveščenost prebivalcev v Manchestru (omrežje C-CHANGE) in ekološko šolsko prehrano v mestu Mouans Sartoux (BIOCANTEENS).
Urban policies and climate change, predstavitev v .pdf
VIDEO

 

Energetska tranzicija

Carlos Chocarro je predstavil, kako so v regiji Navarra, ki ima med drugim tudi neodvisen davčni sistem, usmerili energetsko politiko v graditev javnih najemnih stanovanj. Potrebo po energetskem prestrukturiranju in prenovi stavbnega fonda so povezali z zaznano energetsko revščino, ki je privedla tudi do zdravstvenih težav prebivalcev ter sklenili investirati v skoraj nič-energijska javna najemna stanovanja. S tem so dolgoročno rešili težave z energetsko revščino, saj so stroški skoraj nič-energijskih stanovanj do 90 % nižji kot v običajnih stanovanjskih enotah. S tem pa so pomembno prispevali tudi k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Poudaril je, da je gradnja velikega števila stanovanj po teh standardih zahtevala tudi ustrezna usposabljanja gradbenega sektorja, prostorskih načrtovalcev in inženirjev, ki na to predhodno niso bili pripravljeni.
Navarra Social Housing, predstavitev v .pdf
VIDEO

 

Inovativna in odgovorna javna naročila

Tamar Reay iz mesta Preston je govorila o javnem naročanju in o tem, kako lahko z upoštevanjem družbenih in okoljskih vidikov javnega naročanja krepimo lokalno bogastvo in s tem koristi javnega naročanja vračamo lokalnim prebivalcem, skupnosti in okolju. Kot primer naložb, pri katerih je treba posebno pozornost nameniti vplivom na okolje, je izpostavila gradbene projekte, tako novogradnje kot pri prenove. V Prestonu so pri prenovi tržnice v mestnem jedru morali na eni strani upoštevati zahteve spomeniškega varstva, na drugi pa so si prizadevali za čim večjo energetsko učinkovitost prenovljene stavbe. Pri tem pa ne gre zanemariti okoljskega odtisa samih obnovitvenih del, kot je varna odstranitev nevarnih materialov in obremenitev mesta s težkimi vozili, in potenciala take naložbe za krepitev lokalnega gospodarstva.
Innovative and responsible public procurement, predstavitev v .pdf
VIDEO

 

Krožno gospodarstvo

Igor Kos z Inštituta WCycle iz Maribora je predstavil inovativno prakso krožnega gospodarstva, ki so jo v Mestni občini Maribor sprožila javna podjetja, zdaj pa se razvija v mednarodno prepoznaven primer dobre prakse krožnega gospodarstva. Maribor je začel koncept razvijati že pri pripravi trajnostne urbane strategije. Javna podjetja Mestne občine Maribor so najprej povezala svoje razvojne službe, kasneje pa ustanovila poseben Inštitut WCycle, ki se ukvarja izključno s prehodom mesta na krožno gospodarstvo. Inštitut je izjemno uspešen pri pridobivanju sredstev prek različnih programov evropskega teritorialnega sodelovanja in se je uspel uveljaviti tudi v evropskem prostoru. Predvsem je Maribor zanimiv primer, ker je pobuda za prehod na krožno gospodarstvo prišla s strani javnega sektorja, ne zasebnega, kot je običajno v tujini. V zadnjih letih jim je tako uspelo izvesti že nekaj naložb, predvsem pa so ponosni na doprinos k krepitvi sposobnosti zaposlenih v ustanoviteljskih javnih podjetjih. Trenutno pa svoje moči usmerjajo v ozaveščanje lokalnega prebivalstva.
Krožno gospodarstvo v Mariboru, predstavitev v .pdf
VIDEO

 

Kakovost zraka

Laura Walin je predstavila, kako so Helsinki postali eno izmed evropskih mest, ki se ponaša z dobro kakovostjo zraka. Njihovi glavni vzroki za slabo kakovost zraka v mestu so ozki prometni koridorji, prah na cestah v pomladnih mesecih, ki ostane po zimskem posipavanju in individualna kurišča. Izzivov so se lotili s kombinacijo mehkih in trdih ukrepov. Pripravili so uporabniku prijazen zemljevid kakovosti zraka, univerza pa je pripravila aplikacijo za načrtovanje poti, da se lahko prebivalci izognejo območjem s slabšo kakovostjo zraka. Ozaveščanja prebivalcev o trajnostni rabi malih kuriščih so se lotili z izobraževanjem dimnikarjev, ki zdaj kot ambasadorji svetujejo ljudem, kako zmanjšati vpliv na okolje. Povedala je, da se zavedajo negativnega vpliva izpustov iz prometa in jih želijo med drugimi zmanjšati z večjim deležem električnih avtobusov v mestnem voznem parku.
Helsinki Air Quality Plan 2017-2024 an overview of successful measures, predstavitev v .pdf
VIDEO

 

Prilagajanje podnebnim spremembam

Stefania Manca je razložila, da se Genova zaradi svoje lege na obalnem delu severne Italije z gorami v zaledju sooča s številnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Med te nevarnosti spadajo poplave ob močnih nalivih, plazovi, vročinski valovi in druge. Z namenom pridobitve novih znanj in veščin so se odločili za koordinacijo partnerstva urbane agende EU za prilagajanje na podnebne spremembe. S tem znanjem so oblikovali strategijo za odporno mesto in akcijski načrt. Ob tem je poudarila, da strategija predvsem dobro povezuje vse, kar v mestu že delajo, in k skupnim ciljem vodi obstoječe programe in akterje. Med primeri ukrepov je izpostavila projekt, kjer želijo obnoviti območje nekdanje vojašnice s sonaravnimi rešitvami. Pri projektu sodelujejo z Evropsko investicijsko banko, ki bo opravila analizo stroškov in priložnosti in odločevalcem pokazala, da se tovrstne investicije splačajo. Njihovo izhodišče je v tem primeru bilo, da je vredno dobro predstaviti pozitivne ekonomske posledice prilagajanja na podnebne spremembe. Veliko truda vlagajo tudi v komuniciranje in razvoj znanja, saj verjamejo, da se morajo vsi akterji, tako uradniki kot prebivalci, strokovnjaki in odločevalci med sabo razumeti oziroma govoriti isti jezik.
Boosting Adaptation to Climate Change, predstavitev v .pdf
VIDEO

 

Trajnostna raba prostora in sonaravne rešitve

Sanja Jerković je poudarila, da ima širše urbano območje Zagreba veliko naravnih danosti in je izredno zeleno. Nekoliko drugačna pa je slika v gosteje pozidanih območjih v središču in okoli njega. Zato se je mesto odločilo, da bo v obnovo degradiranih območij vključilo zeleno infrastrukturo in druge sonaravne rešitve. Pripravili so razvojno strategijo za širše urbano območje, v kateri so zapisali vizijo in cilje za boljše upravljanje z zemljišči in naravnimi viri. Izdelali so mestni atlas degradiranih območij in identificirali območja za zeleno revitalizacijo. Predstavila nam je nekatere primere projektov revitalizacije, kot sta projekta Badel in Gradelj, ideje za ukrepe ob reki Savi in revitalizacijo potoka Černomerec.
Sustainable use of land and nature based solutions in city of Zagreb, predstavitev v .pdf
VIDEO

 

Urbana mobilnost

Matej Gojčič je predstavil, kako je potekala priprava regijske celostne prometne strategije. Ljubljanska urbana regija, ki jo sestavlja 24 občin, se namreč sooča z velikim deležem uporabe osebnih avtomobilov za vsakodnevno mobilnost, medtem ko potniški promet ne sledi povpraševanju. Zanjo so imeli pred začetkom procesa pripravljenih že veliko izhodišč, od različnih analiz in študij do celostnih prometnih strategij posameznih občin. Za razliko od občinskih strategij se je pri regijski pokazalo, da morajo v procesu večjo pozornost nameniti sodelovanju z deležniki in vključevanju subjektov na nacionalni ravni. Od sprejetja strategije so vidne že prve pozitivne spremembe. Zgrajenih je bilo več parkirišč P+R po regiji, podaljšane so bile nekatere linije mestnega potniškega prometa, predvidene pa so tudi nove daljinske kolesarske povezave. Izkušnje, pridobljene z oblikovanjem regijske strategije, so kasneje prenesli tudi v partnerstvo Urbane agende za urbano mobilnost, kjer so zagovarjali pomen izdelave celostnih prometnih strategij za manjša mestna središča, s čimer se lahko mobilnost načrtuje od izvora dalje v regijo in širše.
Celostna prometna strategija Ljubljanske urbane regije, predstavitev v .pdf
VIDEO

 

Zaključki

Govorci in udeleženci so skupaj ugotovili, da je za spopadanje s podnebnimi spremembami izjemno pomembna akumulacija znanj in izkušenj. Naučiti se moramo govoriti isti jezik, da bomo vsi znali narediti svoje, tako politika, kot uradniki, zasebni sektor in nenazadnje javnost. Zaključke konference bo ministrstvo uporabilo pri pripravi na predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021.

Vabimo vas, da izpolnite evalvacijski vprašalnik in nam tako pomagate izboljšati naše dogodke.

 

Več o konferenci tukaj.

The post Mesta podnebne spremembe naslavljajo s sodelovanjem in izmenjavo znanj appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Mesta podnebne spremembe naslavljajo s sodelovanjem in izmenjavo znanj se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI