Mediacija za trajnostno urejanje prostora

0
53

Posvetu o mediaciji za trajnostno urejanje prostora, ki je potekal 13. oktobra 2017 v Ljubljani, je pokazal, da so nerazrešeni konflikti pomemben dejavnik urejanja prostora. Če niso ustrezno naslovljeni se prenesejo na polje formalnosti, postopkov in pravnih sredstev. Ukvarjanje s konflikti med interesi pri urejanju prostora je zato nujno, mediacija pa je eden izmed načinov naslavljanja konfliktov. Model mediacije v zdravstvu je pokazal, da je lahko uspešen in učinkovit način ob ustrezni sistemski podpori in predani strokovni ekipi.

Namen posveta je bil osvetliti naravo konfliktov, ki se vzpostavijo v procesu urejanja prostora in možnostih uporabe mediacije ali mediacijskih tehnik za njihovo razreševanje. Na posvet so bili vabljeni predvsem odločevalci in drugi deležniki v procesu urejanja prostora, ki se pri svojem delu na polju urejanja prostora in varstva okolja srečujejo z usklajevanjem interesov in konflikti.

Veliko konfliktov tudi med resorji

Prvo sliko o naravi konfliktov so prispevali kar udeleženci posveta. Prisotni predstavniki pristojnih ministrstev, občinskih uprav in upravnih enot, javnih in zasebnih investitorjev, projektantov, raziskovalnih in nevladnih organizacij, so ob prijavi izpolnili kratko anketo. Ta je pokazala, da se največ srečujejo s konflikti v procesu prostorskega načrtovanja, pri presojah vplivov na okolje in v postopkih gradenj. Vrste konfliktov so razvrstili po lestvici od najvišje do najnižje vrednosti: nasprotovanje lokalnih prebivalcev in civilnih iniciativ investiciji (70,6%), sosedje v postopku dovoljevanja gradenj (13,7%), med nosilci urejanja prostora (9,8%), med državno in lokalno ravnijo (3,9%), pritiski investitorjev (3,9%), interesi v zvezi z zemljišči (3,9%), v nobeno od teh kategorij pa ni bilo razvrščenih 11,8% konfliktov. Najbolj zgovorni pa so bili odgovori na vprašanje »Kdo so udeleženci teh konfliktov?« Najpogostejši odgovori so bili: civilne iniciative (62,7%), predstavniki drugih oddelkov pristojnih organov (58,8%), investitorji (56,9%), nevladne organizacije (33,3 %), sosedje (29,4%), sodelavci v postopku (13,7%), predstavniki občine (7,8%)  in drugi (3,9%). Navedeni podatki so pokazali, da je sicer večina konfliktov tako ali drugače med investitorji in prebivalci (tudi civilnimi iniciativami ali nevladnimi organizacijami), vendar pa je velik delež konfliktov tudi med različnimi državnimi udeleženci postopkov (soglasodajalci, mnenjedajalci, …).

Upoštevati razlike med udeleženci v postopkih

Tudi uvodni predstavitvi Marka Peterlina o aktualnih izzivih urejanja prostora in Senke Šifkovič Vrbica o mediaciji na področju okolja in prostora sta poudarili, da v proces urejanja prostora vstopajo številni interesi in številni varovalni režimi. Njihove uskladitve pa ne morejo razrešiti še tako dobri predpisi. Ti lahko ustvarijo zgolj podlage in spodbude za vodenje dobrega procesa, v katerem se lahko interesi soočijo in usklajujejo. V dober proces pa je potrebno vključiti vse zainteresirane, ki imajo različne vloge, med njimi pa obstajajo razlike v znanju, sposobnostih, pooblastilih, odgovornostih ter predvsem v razmerju moči. V procesu, kjer lahko tvorno sodelujejo, je potrebno vse navedeno upoštevati in vzpostaviti polje spoštovanja in medsebojnega dialoga, tako med javnostmi, investitorji in odločevalci. Nesoglasja ali potencialne konflikte je potrebno dovolj zgodaj zaznati in se z njimi tudi ukvarjati. Konflikti na polju urejanja prostora in varstva okolja so zelo kompleksni:

  • vključenih je veliko različnih deležnikov, tudi večje skupine,
  • zadevajo kvaliteto življenja ljudi,
  • obstaja pomanjkanje zaupanja zaradi neenakomerne distribucije moči in virov med udeleženci,
  • nasproti si prihajata zasebni in javni interes,
  • vpleteni so mediji in javnosti, konflikt ima lahko širše politične dimenzije,
  • obstajajo razlike na nivoju vrednot,
  • posegi se zgodijo na podlagi administrativnih ali oblastnih odločitev.

Osredotočanje na dejanske interese

Končni cilj vsakega posega je sprememba v prostoru in glede tega posega imajo udeleženci različne interese. Vendar pa se usklajevanje teh interesov praviloma ne odvija na ravni resničnih interesov, temveč se prenese na polje formalnosti, postopkov, pravnih sredstev, kjer se zagozdijo v bitko tudi za zelo dolga obdobja. Mediacija lahko pomaga, da se udeleženci konflikta izognejo prerekanjem o formalnostih, ki pravzaprav niso polje njihovega dejanskega interesa. Preko vzpostavitve enakopravnega spoštljivega dialoga se ukvarja z usklajevanjem resničnih interesov. Osredotoča se na sedanjost in prihodnost, ne pa na preteklost.

Uslužbenci, ki vodijo procese urejanja prostora, so praviloma strokovnjaki na svojem področju, ne pa tudi strokovnjaki za komunikacijo, usklajevanje interesov in razreševanje konfliktov. Poleg tega v državi nimamo informacijskega mesta, ki bi pokazal najširšo sliko postopkov urejanja prostora, da bi bilo udeležencem jasno, kako bo postopek potekal, na kaj morajo računati, kateri okoljski in drugi postopki bodo s procesom prepleteni.

Zato je mediacija eden izmed učinkovitih načinov ukvarjanja s konflikti na področju urejanja prostora in varstva okolja. To je prostovoljen, neformalen, izvensoden postopek mirnega reševanja sporov, v katerem se partnerji sporazumejo, da bodo v poštenem odnosu iskali rešitev, ki bo ustrezala vsem udeleženim. Ker je ključ do participacije vseh zainteresiranih skupin pri odločanju, se lahko uporablja tako za reševanje nastalega spora, kot za njegovo preprečevanje (preventivna mediacija) ali enostavno za doseganje dogovora. Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC je pred leti izdal publikacijo Okoljska mediacija,v katerem je opisana kratka zgodovina mediacije, temeljna načela ter posebnosti mediacije na področju varstva okolja in urejanja prostora.

Mediacija je preverjeno učinkovita metoda

Mediacija kot način reševanja konfliktov je zelo razvita tudi v Sloveniji, kot delo sodnega postopka in kot izvensodna možnost reševanja konfliktov. Je preverjeno učinkovita metoda. Tako npr. podatki poročila Službe za alternativno reševanje sporov Okrožnega sodišča v Ljubljani kažejo na 65,1 % delež uspešno rešenih zadev. Kljub temu mediacija kot način reševanja konfliktov še ni resno vstopila na polje urejanja prostora. Morda je razlog v tem, da je za tak vstop potrebna tudi naklonjenost in odprtost sektorja za tako ukvarjanje s konflikti.

Model upravljanja s spori na področju zdravstva

Zato je bil glavni predstavitveni del posveta namenjen predstavitvi modela upravljanja s spori na področju zdravstva, ki ga je predstavila Maja Zdolšek mediatorka in mediacijska trenerka pri  Združenju zdravstvenih  zavodov Slovenije. Na področju zdravstva se je mediacija kot način razreševanja konfliktov na tem polju močno uveljavila. Združenje je krovna mediacijska institucija, ki skrbi za razvoj mediacije na področju zdravstva. V zadnjih desetih letih je več kot 200 zdravstvenih strokovnjakov opravilo mediacijsko izobraževanje, vzpostavili pa so se trije mediacijski centri znotraj zdravstva po Sloveniji. Spori na področju zdravstva se ne pojavljajo samo v razmerju pacient – zdravstveno osebje, pač pa tudi med zaposlenimi, z vodstvom, med zavodi, s koncesionarji, z zdravstveno blagajno, pogosto pa je vpletenih več navedenih. Čeprav je bil ključen poudarek predstavitve na mediaciji, je bilo izpostavljeno, da je pomemben preventivni dejavnik dobra komunikacija med vsemi deležniki. Samo po sebi se nam namreč zdi samoumevno, da dobro komuniciramo, kar pa ni res. Dobra komunikacija je asertivna komunikacija, slabih pa je več, žal jih tudi najpogosteje uporabljamo (običajno agresivna ali pasivna), to pa vodi do nerazumevanja in konfliktov.

Razprava osredotočena na preventivo

Predstavitvam je sledila razprava, ki je usmerila pogled predvsem na preprečevanje konfliktov, ne z izogibanjem, pač pa z boljšo informiranostjo in komunikacijo.

Informiranje: poleg dobrih sistemskih informacij, na podlagi katerih je vsem udeležencem urejanja prostora razumljiv potek postopka in umeščenost posameznega deležnika v njem, je za konkreten projekt ključno zgodnje informiranje vseh potencialnih udeleženih o nameravanem posegu. Za to bi bilo potrebno:

  • vzpostaviti spletno mesto, ki bi obstoječe parcialne informacije povezalo v uporabnikom prijazno (investitorjem, odločevalcem na nacionalnem in lokalnem nivoju, javnosti) omogočalo razumevanje postopkov umeščanja objektov v prostor ob hkratnem upoštevanju varovalnih režimov in vseh postopkov;
  • dosledno izvajati zgodnje informiranje javnosti in drugih deležnikov o nameravanem posegu z relevantnimi informacijami, na podlagi katerih bodo udeleženci lahko razumeli posledice posega in postopke, ki se bodo za to odvili. Veliko vlogo pri tem imajo investitorji, ki lahko že pred začetkom formalnih postopkov identificirajo potencialno zainteresirane javnosti, jih seznanijo o ciljih nameravanega posega in vzpostavijo komunikacijo.

Komunikacija: na področju urejanja prostora je potrebno najprej vzpostaviti komunikacijo vseh deležnikov, udeleženci pa se morajo tudi usposobiti za komunikacijo. Šele v neposredni komunikacijo bodo vsi udeleženci (tudi nosilci urejanja prostora med seboj) razumeli vlogo in položaj drugega ter varstveni režim, ki ga zastopa »drugi«. Za to bi bilo potrebno:

  • več izobraževanja o asertivnem komuniciranju ter medsektorskem sodelovanju, vzpostaviti je potrebno več možnosti za usklajevanja interesov »v živo«;
  • več prizadevanj je treba nameniti vzpostavitvi komunikacije (usklajevanja interesov) v živo z dobro vodenimi in moderiranimi procesi;
  • dobre izkušnje takih usklajevanj bodo motivirale različne (oblastne) deležnike k aktivnemu medsektorskemu sodelovanju.

Mediacija: preventivna mediacija je lahko dobro orodje za vzpostavitev dobre komunikacije, razkrivanje pravih interesov in njihovo usklajevanje ter preprečevanje nastanka konfliktov, še posebej ker močnejši deležniki (investitorji) pogosto nimajo interesa za mediacijo. Mediacija je tudi dobro orodje za razreševanje konfliktov znotraj institucij odločevalcev (med sektorji, službami, zaposlenimi), saj ti konflikti močno vplivajo na vsebino in učinkovitost dela. Za to bi bilo potrebno:

  • usposobiti zainteresirane strokovnjake znotraj področja (urejanje prostora, varstvo okolja, graditve objektov, dovoljevanje posegov) za ukvarjanje z usklajevanjem interesov in razreševanje konfliktov (mediacijske ali tudi druge tehnike);
  • po zgledu dobro delujočega sistema mediacije v zdravstvu usposobiti prvo skupino zainteresiranih za mediacijo na področju urejanja prostora (od 48 udeležencev jih je 26 izrazilo interes za tako usposabljanje).

Vsebina na strani Mediacija za trajnostno urejanje prostora se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI