Manj reklamnih panojev in več pomolov na kmetijskih zemljiščih?

0
58

Kadarkoli se spreminja Zakon o
kmetijskih zemljiščih – ZKZ, se podaljša seznam objektov, ki jih je možno
postavljati na kmetijskih zemljiščih.
Spremembe ZKZ, ki so v javni razpravi do 23. decembra 2020, to potrjujejo. Spet se
spreminja tudi sistem varovanja kmetijskih zemljišč, ki z novim instrumentom
nadomeščanja kmetijskih zemljišč spreminja 
odškodnino zaradi spremembe namembnosti. Obenem pa predlog zakona
prinaša tudi zelo dobrodošlo prepoved postavljanja reklamnih panojev ter
izvajanja drugih oglaševalskih dejavnosti na kmetijskih zemljiščih.

V Mreži za prostor nedvomno prepoznavamo nujnost prilagajanja predpisov o
rabi kmetijskih zemljišč za potrebe prilagajanja rabe  za blaženje podnebnih sprememb, predvsem pa
za prilagajanje nanje ter tudi za hkratno povečevanje obsega samooskrbe s
hrano. Kot pa kaže, predloga sprememb ZKZ niso motivirale prognoze
ARSO do konca 21. stoletja
, saj podnebne spremembe oziroma potrebnost
prilagajanja niso omenjene
nikjer, niti v uvodni obrazložitvi.

Kmetijska zemljišča so skupno dobro in edini ter izrazito omejen vir
fizičnega preživetja v okoljskih razmerah, ki se pričakovano zaostrujejo. Prostorsko
upravljanje z zemljišči je politika z dolgoročnimi učinki na dobrobiti vseh
prebivalcev, na pogoje za zdravje in kakovost bivanja, zato je treba
zgodaj  zastaviti ustrezne ukrepe v
prostoru, da bodo učinkovali , ko bodo nastopile okoliščine, ki so zdaj še del
prognoz. Varstvo zemljišč, ki ga zagotavlja urejanje prostora, je skupaj z
varstvom kmetijskih zemljišč zato tudi ustavna kategorija, opredeljena v 71.
členu Ustave Republike Slovenije.

Predlog sprememb ZKZ na ravni načrtovanja prinaša nov instrument
nadomeščanja kmetijskih zemljišč
, ki predvideva, da občina, ki načrtuje
spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna, ta nadomesti bodisi z vračanjem
nepozidanih stavbnih zemljišč v kmetijsko namensko rabo, bodisi z
vzpostavitvijo novih nadomestnih kmetijskih zemljišč (5. člen sprememb, novi
3da. člen zakona). Instrument je lahko načeloma dobrodošel, lahko pa vodi tudi
k nadaljnjemu »pešanju« prostorske ponudbe kmetijskih zemljišč. Tak instrument
bi se lahko uvajal na strokovnih podlagah in mapiranju potencialov za take
spremembe, ki bi moral omogočiti oceno možnosti za izvedbo ukrepa – kajti
učinek ukrepa v prostoru  je sprejemljiv
edino, če je ukrep pozitiven v korist ohranjanja količine in kakovosti
kmetijskih zemljišč. Iz gradiva ni razvidno, da bi bile take strokovne
podlage na voljo in pripravljene kar zbuja dvom v izvedljivost ukrepa
. Sam dvig
odškodnine
zaradi spremembe namenske rabe zemljišča za 100 % (6. člen
sprememb, ki spreminja 3g. člen zakona) ne more kompenzirati morebitnega
negativnega učinka, ki ga lahko predstavlja nepovratna izguba količine in
kakovosti kmetijskih zemljišč. Celo nasprotno – državni proračun je lahko
zainteresiran za te vire in  jih namenja
za ukrepe kmetijske politike (npr. odpravljanje zaraščanja in izvajanje
agrarnih operacij), zato je možno to oceniti celo kot sistemsko spodbudo
spremembam namenske rabe zemljišč.

Kar se tiče seznama objektov, ki jih lokalna skupnost lahko dopusti v
svojem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih pa je ta postal izredno
dolg, in da, med temi objekti je naštet tudi pomol (3. člen sprememb, novi 3.č.
člen zakona). Predlagatelj zakona utemeljuje širitev nabora objektov tudi kot
uskladitev z Gradbenim zakonom. Ker uvodoma ne pojasni namena širitve, niti
gradivo ne vsebuje obrazložitve členov, ni možno oceniti primernosti in
utemeljenosti nabora objektov
, kar otežuje presojo celo strokovni javnosti,
splošni javnosti pa sploh onemogoča komentiranje.

Pomembna sprememba je tudi glede pogojev za postavitev nezahtevnega
objekta
. To so objekti, ki po Gradbenem zakonu vseeno potrebujejo gradbeno
dovoljenje. Predlog zakona črta dosedanji 3.ča člen, ki določal pogoje za
investitorja za gradnjo nezahtevnega kmetijskega objekta. Kot utemeljuje
predlagatelj, naj bi se v praksi izkazalo, da je to nesmiselno urejati na
nivoju celotne države, zato je sedaj prepuščeno lokalnim skupnostim, da pogoje
uredijo v lokalnih prostorskih aktih. Glede na predmet varovanja – kmetijska
zemljišča – in vpliv objektov na krajinsko sliko se vseeno postavlja vprašanje,
ali ne bi bilo že zaradi skladnosti z ustavo prav na zakonski ravni določiti
neke enotne temeljne pogoje.

Lahko, da so katere od predlaganih rešitev, ki se nanašajo na posege v prostor na kmetijskih zemljiščih, dobrodošle in utemeljene, vendar pa v odsotnosti obrazložitev in razlogov za posamezno ureditev tega ni mogoče ustrezno oceniti. Jasno in dobrodošlo je tako v predlogu sprememb ZKZ le novo določilo, da je prepovedno postavljanje reklamnih panojev ter izvajanje drugih oglaševalskih dejavnosti (7. člen predloga zakona).

Pripravila Senka Šifkovič Vrbica, IPoP – Inštitut za politike prostora.


Foto: Nina Plevnik

Vsebina na strani Manj reklamnih panojev in več pomolov na kmetijskih zemljiščih? se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI