Lokalni načrt hodljivosti in zdravju koristne prometne rešitve

0
73

Lokalni načrt hodljivosti je dokument, ki opredeli hojo kot zdravju koristno gibanje in prometno prakso in jo umešča v središče lokalne prometne politike. LNH tako povezuje prizadevanja lokalnih akterjev za javno zdravje s prizadevanji za trajnostno mobilnost in kakovost bivanja.

Objavljamo predlog Lokalnega načrta hodljivosti za občino Črna na Koroškem (LNH), ki je prvi v nizu treh, ki bodo izdelani v okviru programa aktivno v šolo in zdravo mesto. Poročilo sestavlja obsegajo pet delov: predstavitev občine in procesa dela, ugotovitve o stanju ter predloge ukrepov in akcijski načrt. Naše ugotovitve kažejo, da so v Črni za izboljšanje pogojev za hojo potrebni infrastrukturni, organizacijski in promocijski ukrepi.

LNH za Črno sta poleti in jeseni 2020 izdelala  IPoP – Inštitut za politike prostora in CIPRA Slovenija Društvo za varstvo Alp v sodelovanju z Zavod dostop, Zavod za spodbujanje dostopnosti in lokalnimi akterji v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.

LNH za Črno je prvi od treh primerov ciljnega načrtovanja hoji prijaznega bivalnega okolja, ki bodo  pripravljeni v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto. Priprava načrta je bila za vse vpletene velik izziv. Po eni strani smo se ob delu tudi učili, kako načrt izdelati, po drugi strani smo morali kljub ukrepom za obvladovanje epidemije speljati delo, ki zahteva veliko sodelovanja z lokalnimi akterji. Poseben izziv je bilo dejstvo, da je občina Črna že zelo aktivna na področju zagotavljanja dobrega zdravja (članica Slovenske mreže Zdravih mest, Občina po meri invalidov, Strateški načrt zdravja, 2019) in trajnostne mobilnosti (CPS, 2018). 

Priprava LNH je pokazala, da je pogoje za hojo v Črni vendarle možno in potrebno, na strateški in praktični ravni, še izboljšati. V sodelovanju z lokalno fokusno skupino, predstavniki občine, organizacij in ustanov, šolarjev, območne enote NIJZ za Koroško, Regionalne razvojne agencije za Koroško in prebivalci, smo po pregledu občinskih strateških in razvojnih dokumentov ter analizi stanja v prostoru odkrili več okoliščin, ki preprečujejo, da bi bila peš hoja po Črni res privlačna, udobna in varna za vse. Ugotovitve LNH se ujemajo z ugotovitvami CPS (2018) hkrati pa jih tudi nadgrajujejo. Predvsem je proces priprave LNH razkril, da mora občina hojo opredeliti kot zdravju koristno prometno prakso in jo s tem tako v konceptu zagotavljanja zdravja kot v prometni politiki postaviti v nov položaj. 

Razmere za hojo kot zdravo in praktično prometno prakso v Črni so dobre. Fizično središče kraja je razvito v radiju 10 do 15 minut zmerno hitre hoje, vse v Črni je preprosto dostopno peš, tlakovanje je v glavnem nepoškodovano. Vsak dan po naselju hodijo predvsem šolarji, varovanci CUDV in redki posamezniki. Pešci se pri hoji srečujejo z nevarnimi situacijami, pogrešajo logično umeščene prehode, nekatere ureditve še niso primerne za gibalno ovirane, manjkajo pomagala za senzorno ovirane. Velika ovira za udobno in varno hojo po naselju so nepravilno in začasno parkirana vozila. 

Za dodatno izboljšanje pogojev za hojo mora občina najprej hojo umestiti v zdravstveno in prometno politiko ter obravnavati problematiko zdravja in prometa celostno. Zato, da ustvarili dobre pogoje za hojo v naselju za vse ter k hoji po vsakdanjih opravkih spodbudili več prebivalcev in obiskovalcev kraja mora občina Črna ukrepe iz različnih področij povezati ter uveljavljati v vseh fazah urejanja. Posamezni ukrepi niso dovolj za pozitivno uporabniško izkušnjo, ki spodbuja k hoji. 

Na osnovi izkušenj iz priprave prvega načrta hoji prijaznega zdravega mesta v Črni na Koroškem lahko izpostavimo štiri ugotovitve, ki znajo biti pomembne tudi za druge slovenske občine in kraje.

  1. Hoja še ni zares prepoznana kot zdrava vrsta gibanja in prometna praksa.
    Prizadevanja zdravstvenega sektorja za več gibanja in bolj zdravo življenje prebivalcev se v praksi zaenkrat še ne povezujejo zares učinkovito s prizadevanji za aktivno mobilnost in hojo kot vsakdanjo, praktično in učinkovito prometno prakso. Spodbujanje hoje v šolo, trgovino in po drugih opravkih še ni prepoznano kot prispevek k vsakodnevni količini gibanja potrebni za boljše zdravje in dobro počutje kar je škoda, ker predstavljajo zdravstvene koristi hoje tehten argument za to, da se hojo postavi v središče prizadevanj za trajnostno mobilnost.
  2. Slovenska naselja so primerna za hojo.
    Analize kažejo, da so v radiju 10 do 15 minut zmerno hitre hoje v središču več slovenskih naselij uporabnikom dostopne številne, če ne celo vse, javne ustanove in storitve. Hoja lahko v središču naselja zato upravičeno postane najpomembnejša prometna praksa, zapiranje središč za tranzitni promet in umikanje parkirišč na robove pa pomemben prispevek občin k zagotavljanju zdravja prebivalcev in kakovosti bivalnega okolja.
  3. Kakovost pogojev za hojo lahko zagotovita le občina in država skupaj.
    V Črni je v središču naselja in v okolici osnovne šole nemogoče zagotoviti potrebno varnost in udobje hoje z običajnimi infrastrukturnimi ureditvami (ureditve, povezave in razširitve pločnikov in pešpoti, semaforizirana in varovana prečkanja), ker za to preprosto ni dovolj prostora med objekti in/ali ker peš poti potekajo v prostoru državnih cest. Edina rešitev v takih fizičnih in organizacijskih pogojih sta umiranje, ali preusmerjanje avtomobilskega prometa, za katero sta potrebna sodelovanje med občino in državo.
  4. Dostopnost prostora za invalide in druge osebe z oviranostmi še ni zares naslovljena.
    Pri zagotavljanju enakih možnosti za vse uporabnike prostora, ne glede na gibalne in senzorne oblike oviranosti uporabnika, se premalo pozornosti posveča celovitim rešitvam in potrebam senzorno oviranih. S tem, ko se utrjuje prepričanje, da smo vsi v nekem življenjskem obdobju tako ali drugače ovirani pri rabi prostora, se povečuje potreba po tem, da lokalne skupnosti univerzalno dostopnost do javnega prostora, storitev in informacij naslovijo bolj strokovno, jo bolj dosledno upoštevajo in vključujejo v vse vidike in faze dela.

Do celotnega poročila lahko dostopate prek povezave.

Maja Simoneti in Jana Okoren

Foto: Goran Jakovac in Anja Slapničar

 

 

The post Lokalni načrt hodljivosti in zdravju koristne prometne rešitve appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Lokalni načrt hodljivosti in zdravju koristne prometne rešitve se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI