Lizbona podpira tradicionalne trgovine

0
30

Lizbona s programom Trgovine z zgodovino nagrajuje in podpira trgovine, katerih zgodovinska in kulturna dediščina prispevata k identiteti mesta. Do danes je nagrado prejelo 82 trgovin. Podali se bomo na obisk v štiri trgovine in spoznali osnovne točke programa, ki je prejel URBACT nagrado za dobro prakso.

Trgovina: eden od stebrov zgodovinskega razvoja Lizbone

Trgovina igra že 2000 let ključno vlogo v gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju Lizbone, ki se nahaja na ustju reke Tajo. Zaradi odlične lokacije so se v največjem portugalskem mestu naselili najrazličnejši ljudje. Poleg tega je zaradi strateške lokacije postala najpomembnejše trgovsko pristanišče z logističnimi povezavami mednarodne trgovine in obiski križark.

Ker je trgovina eden od stebrov razvoja Lizbone, so tradicionalne trgovine vedno prispevale k prepoznavnemu edinstvenemu značaju mesta. Velike novogradnje v mestnem središču in razvoj nakupovalnih centrov na obrobju mesta zdaj ogrožajo obstoj teh trgovin. Poleg tega pa se starajo tudi njihovi lastniki, kar navadno vodi v opustitev dejavnosti.

Mestni svet (link is external) je zato začel leta 2015 izvajati program Trgovine z zgodovino (link is external) (Shops with a history), s katerim si prizadeva ta trend ustaviti. Namen programa je ohraniti tradicionalne trgovine in obrti, ki dajejo mestu njegovo prepoznavnost, krepijo pa tudi lokalno gospodarstvo ter oživljajo družbeno tkivo.

Nagrade zgodovinskim trgovinam in restavracijam za njihovo lepšo prihodnost


Foto: Casa Macário, Lojas com História

Z izvajanjem programa Trgovine z zgodovino (link is external) občina ne prispeva samo k ohranjanju mestne identitete in podobe, temveč se bori tudi proti špekulacijam z nepremičninami in nereguliranemu višanju komercialne najemnine.

Zaščitni ukrepi programa vključujejo davčne olajšave in oprostitev plačila davkov za lastnike nepremičnin ter predkupno pravico za najemnike, če se zgradbe prodajajo.

Program Trgovine z zgodovino (link is external) vključuje tri občinske oddelke: gospodarstvo in inovacije, kulturo in urbanizem. Namenjen je tradicionalni trgovini in njeni vlogi pri ohranjanju značaja gospodarske dejavnosti v mestu. Pomemben vpliv ima tudi na lokalno zaposlenost.

Inovativni značaj programa je povezan z vzpostavitvijo delovne skupine, ki vključuje strokovnjake z različnih občinskih služb ter učitelje in zaposlene na fakulteti za umetnost lizbonske univerze (link is external). Univerza je prispevala k vizualni identiteti programa ter je sodelovala pri določanju kriterijev in njihovi uporabi na terenu.

Ustanovljeno je bilo svetovalno telo (link is external), ki sodeluje z delovno skupino (link is external) in vključuje predstavnike društev, gospodarskega, kulturnega in akademskega sektorja ter civilne družbe, ki odločajo o najpomembnejšem delu programa, o procesu izbora trgovin.

Končno odločitev o podelitvi nagrad, ki jih predlaga svetovalno telo, sprejme predstavnik občine. Pred tem je nekaj časa namenjenega posvetovanju z javnostjo. Nagrada velja najmanj štiri leta in se obnavlja, če se pogoji ne spremenijo.

82 trgovin


Foto: Au Petit Peintre, Lojas com História

Zgodovinsko središče Lizbone je v samem jedru programa, natančneje gre za četrt Baixa-Chiado, kjer se nahaja največ trgovin, ki jih je treba ohraniti in zaščititi. Toda program se je razširil tudi že na druga območja v mestu.

Mestni svet (link is external) je po obsežni raziskavi delovne skupine, ki je potekala tudi na terenu, podelil že 82 nagrad trgovinam in gostinskim lokalom.

Po tem so podjetja in/ali civilna družba podali še 125 predlogov za nagrado. Junija 2017 so začeli veljati novi predpisi na državni ravni (link is external), v skladu s katerimi se bodo nagrade podeljevale v prihodnje.

Ocenjevalni kriteriji so tržna dejavnost, materialne dobrine ter kulturna in zgodovinska dediščina. V zvezi s tržno dejavnostjo se upoštevajo naslednji dejavniki: prepoznan dolg obstoj, pomen za lokalno zgodovino, identiteta in dejstvo, da je dejavnost, ki jo trgovina izvaja, edinstvena. Materialne dobrine vključujejo tako umetnostno dediščino (arhitektura, dekorativni elementi in pohištvo, umetniški elementi, umetnine) in nepremičnino samo. Elementi, ki prispevajo h kulturni in zgodovinski dediščini so manj konkretni, a vseeno pomembni: obstoj trgovine kot neke vrste lokalne znamenitosti, potreba po zaščiti neopredmetene dediščine in potreba po njeni krepitvi.

Nekatere od trgovinic same izdelujejo svoje produkte, navadno poleg prostorov, kjer prodajajo ali v neposredni bližini. To so male delavnice, ki so preživele vstran od oči kupcev.

Občina je ustanovila občinski sklad, iz katerega sofinancira stroške, s katerimi se srečujejo trgovine, in sicer na naslednjih treh področjih: vzdrževanje in obnova fasad ali arhitekturnih in dekorativnih elementov, tržna poživitev in kulturne iniciative. Poleg tega za obdobje, daljše od običajnega, zavarujejo najemnine pred nenadzorovanimi zvišanji.

Participativen program

Nagrada dobro vpliva na vse: trgovcu se poveča zanimanje za trgovino, lastniku se poveča vrednost nepremičnine, mesto pa ohranja svojo identiteto. Novembra 2017 je izšla knjiga (link is external), v kateri so predstavljene trgovine, ki so doslej prejele nagrado. Ob izdaji knjige je župan Lizbone Fernando Medina (link is external) povedal: »V tem programu ne gre za muzeološko realnost, temveč za naložbo v živo prihodnost, uravnoteženje med ohranjanjem dediščine in vzdrževanjem gospodarske vitalnosti, s širjenjem programa.«

Razstava (link is external) nam je omogočila raziskati »Lizbono, ki je pisana, živa, bogata in edinstvena. Ob obisku trgovin izvemo zgodbo Lizbone. Trgovine s svojo arhitekturo, dekoracijo in izdelki, ki jih prodajajo, odražajo obdobje monarhije, prva leta republike, težke čase in čase, ko je vladala blaginja. So tudi priče družbenih, estetskih in političnih gibanj, ki so jih ustvarila, v nekaterih primerih pa so se ta gibanja rodila v teh trgovinah« (iz uvoda k razstavi).

Praksa, ki jo je mogoče prenesti

Lizbona je za program Trgovine z zgodovino prejela eno od 97 nagrad programa URBACT za dobro prakso. Njena predstavitev v Talinu na URBACT festivalu mest (link is external) je požela veliko občudovanja s strani drugih mest, kot je povedala Sofia Pereira (link is external), koordinatorka programa: »Na predstavitvah, pri katerih smo sodelovali v Talinu, so veliko zanimanja za našo prakso izkazala tako sodelujoča mesta kot nacionalne URBACT točke.«

Nagrada je priznanje za veliko investicijo Lizbone (kar vključuje politike, strokovnjake, trgovce, akademike in civilno družbo) v tradicionalni sektor s močnim vplivom na kolektivno izkušnjo.

V nadaljevanju bomo spoznali štiri legendarne trgovine.

Luvaria Ulisses


Foto: Luvaria Ulisses, Lojas com História

Čeprav ura še ni bila 10, ko se trgovina odpre, je pred vrati trgovine Luvaria Ulisses (link is external) že čakalo nekaj tujih gostov. Celo večino nakupov v tej trgovini, ki je edinstvena na Portugalskem, na svetu pa jih je samo še nekaj, opravijo tuji obiskovalci, ki jih na trgovino opozorijo vodniki.

Trgovina je zelo majhna, meri samo 6m2, tako da se morajo stranke postaviti v vrsto na ulici. Nahaja se na ulici Rua do Carmo, v bližini zaščitene zgradbe samostana Carmo (link is external), kar ji daje poseben značaj. Ker je lastnik prostorov občina, najemnika ne ogroža špekulativno zviševanje najemnin.

Trgovina izdeluje in prodaja izključno usnjene rokavice. Trgovina je bila ustanovljena leta 1925 in trenutni vodja trgovine si želi, da bi delovala še mnoga leta. Kot pravi Carlos Carvalho, ki je v poslu 42 let, je največji izziv širitev delavnice, kjer izdelujejo rokavice. Zaposliti in posebej usposobiti mora šivilje, kar ni vedno enostavno.

Tradicionalne trgovine v Lizboni so v zadnjih letih izgubile kupce predvsem iz dveh razlogov: preselitev glavnih pisarn bank in ministrstev iz centra mesta ter odpiranje nakupovalnih centrov na mestnem obrobju. Na srečo je te izgube kompenziral povečan dotok turistov.

Stranke so deležne osebnega svetovanja, pri čemer zaposleni pomaga stranki pri pomerjanju rokavic, v skladu z običajno ritualom, ki vključuje uporabo lesene pincete, s katero rokavico odpre, nato vanjo potrese smukec, pomeri rokavico na roko in nazadnje odstrani smukec z majhno krtačo. Delavnica in trgovina skupaj zaposlujeta pet krojačev, šest šivilj in dva prodajalca.

Londres Salão


Foto: Londres Salão, Lojas com História

Londres Salão (link is external) je ena od redkih preostalih trgovin, ki so popolnoma posvečene prodaji tekstila, nahaja pa se na najpomembnejši trgovski ulici v središču mesta, na Rua Augusta.

Trgovinica je s svojo dejavnostjo v tekstilni industriji začela leta 1950, podjetje z istim imenom pa je v šiviljskem poslu že od leta 1911. Trgovino vse od odprtja vodi ista družina, ki je pred tridesetimi leti uvedla mladega člana, izobraženega v menedžmentu. Z njegovo pomočjo se je trgovina prilagodila na spremembe in se usmerila k bolj zahtevnim strankam, z željo po oblačilih, narejenih po meri in drugačnih od tistih v običajnih trgovinah.

Dokaz za to je vse več obiska turistov (med drugimi Rusov, Angolcev in Brazilcev), premožnih ljudi, ki še vzdržujejo tradicionalne običaje in kupijo blago tukaj ter ga odnesejo s seboj domov, kjer je še mogoče najti šivilje in krojače.

José Quadros, trenutni vodja podjetja, verjame, da je program Trgovine z zgodovino zelo smiseln, saj varuje pred grožnjo zapiranja teh tradicionalnih trgovin. Vendar verjame, da bi moral program upoštevati tudi koristi lastnikov nepremičnin, v katerih se trgovine nahajajo, in jih odvrniti od prisilnih izselitev.

V primeru Londres Salão se je zgodilo prav to. Lastnik nepremičnine jih je poskušal izseliti, ponudil jim je 6 mesecev in 500.000 evrov, če zapustijo stavbo. Tukaj se je izkazala korist programa, ki je izselitvene ukrepe razveljavil.

Trgovina je povezana z zanimivo anekdoto iz časa obiska angleške kraljice Elizabete II leta 1957. Kraljica se je med obiskom sprehodila po središču Lizbone po četrti Baixa, ko se je nenadoma ustavila pred izložbo trgovine Londres Salão. Le zakaj? Trgovina je ob tej posebni priložnosti razstavila replike angleških kronskih draguljev.

Casa Macário


Foto: Casa Macário, Lojas com História

Trgovino je leta 1913 ustanovil lastnik plantaž kave v Angoli. V tem času je bila trgovina posvečena ekskluzivno prodaji čaja in kave, praženju, mletju in pripravi svojih izdelkov, ki so izvirali iz nekdanjih kolonij. Nekaj časa so bile te trgovine zelo razširjene, v 80. letih jih je bilo okrog 30, medtem ko jih je danes samo še sedem.

Casa Macário (link is external) je bila kasneje prodana in trenutni lastnik se je usmeril predvsem v prodajo vina, vendar še vedno prodaja tudi nekatere druge izdelke. Tukaj je kralj portovec. Kot je povedal trenutni lastnik, Luís Torres, njegova trgovina ponuja portovce vseh letnikov od 1900 naprej, ki jih lahko v trgovini tudi poskusite.

Klientela je trenutno večinoma tuja. Veliko strank prispe z eno od številnih križark, ki se ustavijo v Lizboni. Nekateri pridejo večkrat na leto in vprašajo, če še imajo »tisto vino«, ki so ga kupili zadnjič. Včasih večinsko domači gostje so bili zlasti odvetniki in politiki s pisarnami v tej četrti.

Luís Torres nam je povedal zanimivo zgodbo o nedavnem obisku ruskega turista, ki je vstopil v trgovino in zahteval najdražji portovec ter steklenico takoj odprl. Ker si je želel družbe, je poklical nekaj mimoidočih ameriških mornarjev in skupaj so v zgodnjih jutranjih urah spili celo steklenico.

V primeru Case Macário najemnina ni problem, saj je lastnik trgovine tudi lastnik prostorov, ki pravi: »Casa Macário je del dediščine četrti Baixa.« Ta občutek pripadnosti pomaga pri upiranju pogostim in visokim ponudbam za zaprtje tradicionalnih trgovin.

Tabacaria Martins


Foto: Tabacaria Martins, Lojas com História

Tabacaria Martins (link is external), ustanovljena konec 19. stoletja, prodaja tobak, časopise, revije in od nedavnega tudi pisarniški material. Trgovina prodaja tudi loto listke, pri čemer je bila tudi med prvimi. Še vedno je v trgovini majhna lesena omarica z majhnimi predalčki, v katere redne stranke shranjujejo svoje listke.


Foto: Tabacaria Martins, Lojas com História

Če se ima katera od trgovin za svoj obstanek zahvaliti programu Trgovine z zgodovino, je to Tabacaria Martins, ki je nagrado prejela leta 2016. V začetku leta 2017 so bili lastniki namreč obveščeni, da je bila stavba, v kateri so nameščeni, prodana in da morajo zapustiti prostore.

Novica se je hitro razširila med strankami in da bi razširili vest o problemu, so nanj opozorili medije. Podžupan Lizbone se je celo osebno angažiral pri reševanju spora. Grožnja z zaprtjem je povzročila veliko razburjenja, prispevkov v medijih in razprav na družabnih omrežjih. Veliko ljudi in organizacij se je zavzelo za to, da ostane trgovina odprta. Lastnik je na koncu pristal na najemno pogodbo za deset let.

Ana Martins, ki trenutno vodi trgovino, izpostavlja koristi programa, saj je obranil trgovino, vendar verjame, da bi morali program še bolj oglaševati in preprečiti situacije, v kakršni se je znašla njena trgovina. Predlaga pomembnejšo vlogo združenja trgovcev Lizbone v teh sporih in vključevanje lastnikov zgradb, v katerih se trgovine nahajajo.

Treba je poudariti, da sta v bližini trgovine državni zbor in nacionalni konservatorij ter da trgovino obiskujejo politiki in umetniki, ki se pogosto tudi ustavijo in se pomenkujejo. Ta trgovina z več kot stoletno tradicijo je že tri generacije družinsko podjetje.

Zaključili smo obisk tradicionalnih trgovin, ki delujejo vsaka v svoji panogi. Vsi lastniki si želijo svoje trgovine obdržati, vendar se zavedajo, da brez kolektivne zavesti o ohranjanju nenadomestljive dediščine problemi še ne bodo razrešeni. Upajmo, da bo program Trgovine z zgodovino nadaljeval z ozaveščanjem o potrebi po ohranjanju teh trgovin in ustvaril višjo stopnjo ozaveščenosti med lastniki nepremičnin.

Prevedeno in prirejeno po članku Making a difference with tradition Ane Resende.

Naslovna fotografija: A Carioca, Lojas com História
Fotografije: Lojas com História

Vsebina na strani Lizbona podpira tradicionalne trgovine se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI