Koncept ZMAJ za povezan javni promet v Ljubljani

0
43

Napovedana gradnja nove železniške in avtobusne postaje je ključni trenutek tudi za mestni potniški promet, ki lahko z dobro navezavo na novi postaji veliko pridobi, obenem pa tudi poveča privlačnost novega potniškega centra. Strokovnjaki, zbrani pod okriljem Koalicije za trajnostno prometno politiko, smo zato pripravili predlog prenove sistema mestnega prometa in njegove boljše povezave s Potniškim centrom Ljubljana, ki smo ga včeraj predstavili javnosti na novinarski konferenci.

Novi potniški center bo služil svojemu namenu le v primeru, da bo omogočil bistveno povečanje uporabe javnega potniškega prometa in prevzel tudi pomemben del izmed 120.000 dnevnih migrantov v Ljubljano. Za konkurenčnost javnega prometa je ključnega pomena, da lahko potnik opravi z njim celotno pot od začetka do cilja, torej z medkrajevnim in mestnim prometom. Za to potrebuje učinkovito potniško vozlišče s kratkimi potmi za prestopanje med različnimi oblikami javnega prometa ter pogosto in hitro povezavo za vse glavne smeri v mestu.

Koncept ZMAJ – Zmogljive mestne avtobusne linije: povezan javni promet v Ljubljani temelji na sistemu hitrih avtobusnih linij (BRT – Bus Rapid Transit). Njegove ključne prvine so:

1 – Uvedba novih visoko zmogljivih linij LPP, poimenovanih ZMAJ A, B in C, z novimi avtobusi dolžine 24 m in visoko frekvenco, ki potekajo po glavnih mestnih vpadnicah

2 – Ureditev prestopnih postaj LPP Bavarski dvor, Emonika in Kolodvor za vzpostavitev odlične navezanosti nove železniške in avtobusne postaje na LPP omrežje;

3 – Uvedba več obodnih linij, ki omogočajo potovanja mimo centra mesta.

 

1 – Uvedba linij ZMAJ 

Ključni element novega sistema je uvedba visoko zmogljivih linij ZMAJ A (Dolgi most-Črnuče), ZMAJ B (Stanežiče-Polje) in ZMAJ C (Barje/Rudnik-BTC/Letališka). Linije ZMAJ A, B, C so načrtovane po principu ene linija na koridor. Uvedba novih, naprednih avtobusov dolžine 24 metrov in kapacitete 200 potnikov, ločenih sredinskih rumenih pasov (izključno za avtobuse) in visokih obratovalnih frekvenc omogoči visok nivo kvalitete storitve javnega prevoza in visoko obratovalno kapaciteto.

Trenutna ureditev linij LPP izhaja iz načela minimalnih prestopov in je iz obdobja, ko so se kot plačilno sredstvo uporabljali žetoni, zato je prestop pomenil podvojitev cene prevoza. Z uvedbo plačilne kartice URBANA je trenutna ureditev linij LPP v Ljubljani postala manj ugodna rešitev. Odvisnost med intervali linij je na posameznih koridorjih zelo težko uskladiti in manjše zamude privedejo do prihoda več avtobusov naenkrat, kar povzroča daljša obdobja brez avtobusov. Linije ZMAJ na glavnih koridorjih zato potekajo po enem koridorju in omogočajo predvidljivo in zelo visoko frekvenco prihoda avtobusov (manj kot 5 minut). Predvidljivost in zanesljivost novih linij zagotavlja zelo dobro uporabniško izkušnjo.

Rumeni pasovi v mestih pomembno prispevajo k večji pretočnosti prometa ob bistveno manjših izpustih, hrupu in porabi energije. Fizična ločitev osebnega motornega prometa od javnega potniškega prometa prinaša prednosti vsem udeležencem v prometu. Na koridorjih linij ZMAJ se predvideva postopna uvedba sredinsko vodenih rumenih pasov. Avtobusni promet je učinkovitejši, avtomobili lahko lažje parkirajo in zavijajo desno, na območju postajališč pa to prinaša prednosti tudi za pešce in kolesarje. Tak sistem poznajo v Evropi na primer v Franciji mesta Nantes in Metz, Malmö na Švedskem ter Utrecht, Groningen in Eindhoven na Nizozemskem. Sredinsko vodeni rumeni pasovi prav tako omogočajo lažji prehod na tramvaj v prihodnosti.

Novi, napredni avtobusi so dvojno zgibni in omogočajo vstop in izstop na vseh vratih, kar pomeni krajše čase postankov na postajah in posledično višjo potovalno hitrost ter večjo frekvenco prihodov avtobusov na postaje. Takšni avtobusi so preverjena rešitev iz tujine, na primer Hess LightTram (Nantes, Zurich, Bern, Lozana, Ženeva, Lucern, St Gallen, Basel), Solaris Urbino/Trolino 24 (Bratislava), Van Hool Exqui City (Linz, Malmo, Metz),  Van Hool (Utrecht, Hamburg),  Phileas (Eindhoven);

Uvedba linij ZMAJ je lahko postopna. Sočasno z gradnjo Potniškega centra Ljubljana in nujno preureditvijo cest v njegovi okolici se v prvi fazi uredi ločene rumene pasove za avtobuse po Trgu OF in Masarykovi, Dunajski, Šmartinski in Vilharjevi ter doda prehod za pešce in kolesarje prek Dunajske. Hkrati se preoblikuje omrežje avtobusnih linij, po novih linijah pa lahko v tej fazi vozijo obstoječi zglobni avtobusi. V kasnejših fazah se lahko v več korakih povečuje obseg rumenih pasov na linijah ZMAJ, ob nadomeščanju starih avtobusov pa se uvede sodobne dvozglobne in nizko-emisijske avtobuse.

2 – Nove prestopne postaje Bavarski dvor, Emonika in Kolodvor

Za uspešno integracijo aktualnih načrtov za nove objekte na območju Potniškega centra Ljubljana (PCL) in mestnega potniškega prometa so potrebne učinkovite prestopne točke za prestop z medkrajevnega in mednarodnega prometa na mestni promet ter za prestope med različnimi linijami mestnega prometa. Koncept ZMAJ tako predlaga nove prestopne točke na Bavarskem dvoru, na Dunajski pri Emoniki ter pred železniško postajo na Masarykovi.

Bavarski dvor

Večje število avtobusov zahteva tudi dodatne perone, saj bi bila izvedba z zgolj enim peronom neuporabna za prestop zaradi predolgih prestopnih poti, težje pa jo je tudi umestiti v prostor. Na Bavarskem dvoru se tako v prostor umestita dva otočna perona s križanjem in delno nasprotno vodenim prometom. Predlagana rešitev prinaša številne prednosti, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo potnikov:

  • neposredni prestop na peronu v obratne smeri za določene prestope, ni treba prečkati ceste (PCL ←→ Dunajska, Celovška ←→ Slovenska)
  • širše nadstrešnice in posledično več prostora za čakajoče
  • manj konfliktov med kolesarji in potniki, ki sestopajo z avtobusov
  • optimalna izraba prostora

Emonika

Na Dunajski cesti pri podvozu se umesti nova avtobusna postaja mestnega potniškega prometa. S tem se postaja LPP približa predvsem potnikom z glavne avtobusne in železniške postaje, dostop do nje pa se izvede ob novem komercialnem objektu Emonika in preko prenovljenega nadvoza nad Dunajsko cesto. Nadvoz se na severni strani razširi z dodatno površino za pešce, dostop do Dunajske ceste pa se omogoči s stopnicami in dvigalom. Razširitev lahko poteka sočasno z napovedano preureditvijo železniškega nadvoza. Istočasno se na območju nove postaje uvede sredinske rumene pasove od Vilharjeve ceste naprej.

Kolodvor

Na Trgu Osvobodilne Fronte se umesti novo postajališče mestnega prometa pred glavno železniško postajo. Ureditev sredinskih pasov ne prinaša prednosti le v prometnem smislu, temveč omogoča tudi prepoznavno, kakovostno in prilagodljivo ureditev javnega prostora pred železniško postajo in v celotnem odseku med Dunajsko in Šmartinsko cesto. Obenem ureditev s sredinskimi pasovi za javni promet ohranja spomin na prvotno Plečnikovo ureditev Masarykove ceste, ko je po sredinskem pasu vozil še tramvaj, obdajal pa ga je dvojni platanov drevored.

 

3 – Več obodnih linij

Linije ZMAJ dopolnjuje tudi več obodnih linij, ki omogočajo učinkovito potovanje z javnim potniškim prometom potnikom, ki ne potujejo v center, in dodatne alternativne poti v primeru ovir v prometu. Koncept ZMAJ predlaga naslednje obodne linije:

  • Severna tangenta 1 (obstoječa linija 22)
  • Severna tangenta 2 (Šiška – Bežigrad – Žale – BTC)
  • Severna tangenta 3 (Dravlje – Bežigrad – Nove Jarše – BTC – Fužine)
  • Zahodna tangenta (Dolgi most – Tehnološki park – Šiška – Litostroj)
  • Južna tangenta (Dolgi most – Barje – Rakovnik – Rudnik)

 

Posodobitev mestnega prometa v Ljubljani je nujna

S konceptom ZMAJ v Koaliciji za trajnostno prometno politiko ponujamo realistični predlog za posodobitev mestnega potniškega prometa v Ljubljani. Da je posodobitev in preobrazba mestnega prometa nujna, izpostavljajo tako državni kot mestni strateški dokumenti, na to pa opozarja tudi Direkcija RS za infrastrukturo v projektni nalogi za načrtovanje ljubljanskega železniškega vozlišča. Tako kot Koalicija tudi direkcija izpostavlja potrebo po prilagoditvi omrežja in njegovi integraciji z neposredno navezavo na železniške postaje in postajališča, s čimer bi lahko zagotovilo učinkovit sistem javnega potniškega prometa.

Najmanj, kar pričakujemo od Mestne občine Ljubljana kot odziv na naš predlog, je začetek resne in argumentirane razprava o tem, kako povečati učinkovitost mestnega potniškega prometa. Če se lahko Ljubljana pohvali z marsikakšnim dosežkom pri izboljšanju pogojev za kolesarjenje in hojo, pa za primerljivimi mesti v Evropi pri javnem potniškem prometu žal precej zaostaja. Vse bolj postaja očitno, da ne sledi več niti sicer zapoznelim prizadevanjem države na tem področju. Izboljšanje mestnega potniškega prometa je pogoj za povečanje deleža uporabe javnega prevoza v Ljubljani in širši regiji, zmanjšanje pritiska na cestno omrežje ter za razogljičenje prometa v Ljubljani, k čemur je nenazadnje zavezana kot mesto z ambicijo podnebne nevtralnosti.

 

Brošura Povezan javni promet v Ljubljani

Projektna skupina:

  • Nejc Geržinič
  • Marko Peterlin
  • Nela Halilović
  • Blaž Lokar
  • Špela Berlot

Vizualizacije:

  • Aljaž Babič

Sheme:

  • Nejc Geržinič

 

Pripravo koncepta ZMAJ je podprl Podnebni program Mreže za prostor, ki ga financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena v brošuri, so izključno odgovorni avtorji brošure in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.

 



The post Koncept ZMAJ za povezan javni promet v Ljubljani appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Koncept ZMAJ za povezan javni promet v Ljubljani se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI