Kako urejamo slovensko krajino?

0
150

V ponedeljek, 25. marca bo v Ljutomeru že tretja delavnica projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine. Namenjena bo pogovoru o tem, kako se posamezniki z različnih področij spopadajo z urejanjem krajine v okviru svojih pristojnosti in delovanja. Interdisciplinarne delavnice predstavljajo prispevek k analizi stanja na področju urejanja krajine v Sloveniji in k oblikovanju izhodišč za pripravo krajinske politike.

Krajinsko politiko projekt predstavlja kot širok koncept organiziranega spremljanja stanja in usmerjanja razvoja s ciljem zagotavljanja celovitega varstva in razvoja krajine kot pomembnega razvojnega vira in nosilke nacionalne identitete. Razmere v Sloveniji stroka zadnjih nekaj let ocenjuje kot kritične, krajina se hitro in nezadržno spreminja brez pravega nadzora in zavedanja o pomenu sprememb za posamezne funkcije krajine, dejavnosti, lastnike in uporabnike. Načrtovanje razvoja krajine kot odpiranje vprašanj o nadzoru nad preobrazbo krajine pod vplivom razvoja je postalo prvič res aktualno v času okoljske krize po drugi svetovni vojni. Takrat je načrtovanje krajine britanska krajinska arhitektka Sylvia Crowe razložila kot prizadevanje za upoštevanje funkcij in videza krajine, zadovoljstva in rodovitnosti, celovite kompleksnosti življenja in aktualnih potreb človeka ter s tako izpostavila razliko med prostorskim in krajinskim načrtovanjem. 

Gostje na delavnicah projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine so po predlogu medresorske komisije, ki spremlja projekt, predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za gospodarstvo tehnologijo in razvoj, Zavoda za varstvo narave, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Kmetijsko gozdarske zbornice, Zavoda za gozdove, občin, LASov, regionalnih razvojnih agencij, turističnega gospodarstva in različnih nevladnih organizacij. Projekt Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za pripravo krajinske politike  izvaja DKAS – Društvo krajinskih arhitektov Slovenija v partnerstvu z IPoPom in Društvom za varstvo  Alp CIPRA Slovenija .

Uvod v vsakokratno razpravo sta predhodno izvedeni obsežni analizi – Analiza načrtovanja, varstva in upravljanja krajine v Sloveniji ter Analiza tujih primerov krajinskih politik, ki s ključnimi ugotovitvami vzpostavljata okvir za obravnavanje tematike. Delovna skupina v skladu s procesnim načrtom pripravlja 4 tematske delavnice (dve v Ljubljani in dve v regiji), na katere vabi predstavnike organizacij, institucij, društev in zasebnike iz lokalnih okolij, ki se v svoji praksi soočajo z izzivi varstva, razvoja ali upravljanja krajine. Njihove izkušnje in  pogledi na tematiko so soočeni v razpravah, ki se nanašajo na referenčni primer izbrane krajine. Namen take oblike dela je v proces priprave izhodišč za krajinsko politiko vključiti kar najbolj artikulirane razvojne razmisleke, ki bodo lahko v praksi učinkovito povezovali tako strateško kot izvedbeno raven urejanja krajine. Do sedaj sta bili uspešno izvedeni prva tematska delavnica na Igu, kjer se je razmišljanje navezovalo na krajino ljubljanskega barja ter druga tematska delavnica v izjemni krajini Jezerskega.

Dosedanje sodelovanje z udeleženci je pokazalo, da projekt odpira dragoceno priložnost za vzpostavitev komunikacije med različnimi akterji v prostoru, tako med institucijami kot ljudmi na terenu. Zadani cilji krajinske politike namreč obljubljajo povezano delovanje in jasne usmeritve za razvoj na podlagi medsektorskega sodelovanja in vključevanja javnosti.

Spletna stran projekta je medtem postala platforma za zbiranje strokovnih gradiv na temo slovenskih krajin, ki so jih strokovnjaki v preteklih letih izdelali samostojno ali v okviru različnih projektov. To razumemo kot pomembno pridobitev, ki podpira dolgoletno prizadevanje za izobraževanje in ozaveščanje o krajinskih vsebinah v strokovnem krogu in javnosti.

The post Kako urejamo slovensko krajino? appeared first on Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Kako urejamo slovensko krajino? se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI