Kaj smo izvedeli na prvem webinarju za zagovorništvo o temeljih pravne ureditve varstva okolja in prostora

0
86

Za načrtovanje zagovorniških aktivnosti, predvsem za naslavljanje
odločevalcev, moramo vedeti, kdo to so, kakšen je ustroj države, pristojnosti
različnih vej oblasti in organov, kdo odloča na nacionalni ravni in kdo na
lokalni ravni. Kdo so mnenjedajalci? Prvi webinar za zagovorništvo je zato
najprej predstavil državno
ureditev
s tremi vejami oblasti: zakonodajno (Državni zbor in Državni svet), izvršilno (vlada z ministrstvi), ki je
tudi najvišji organ državne uprave ter sodno
(na področju varstva okolja in prostorskega načrtovanja največkrat obiskano
specializirano Upravno sodišče in seveda Ustavno
sodišče
). Predstavljena so bila tudi za zagovorništvo pomembna neodvisna
telesa kot so Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, Informacijska pooblaščenka. Varstvo okolja in
urejanje prostora je v pristojnosti Ministrstva
za okolje in prostor
z organi v njegovi sestavi (ARSO, Direkcija za vode,
Geodetska uprava, Uprava za jedrsko varnost in seveda Inšpektorat za okolje in
prostor). Za področje so pomembne tudi neodvisne strokovne institucije kot so
Zavod za naravo, Zavod za gozdove, Zavod za ribištvo, Geološki zavod,
Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki so tudi mnenjedajalci v postopkih
načrtovanja in okoljskih presoj. Veliko odločitev, ki vplivajo na prostor, pa
se sprejema na ravni lokalne
samouprave
(občin) – občinski prostorski načrti.

Za področje ali problem, s katerim se ukvarjamo, je potrebno vsaj okvirno
poznati tudi pravni okvir, ki določa pravila tega področja. Predpisi so v
hierarhičnem razmerju, kjer je na vrhu Ustava in ratificirane mednarodne
pogodbe (ki se uporabljajo neposredno), sledijo zakoni (ki jih sprejme Državni
zbor) in številni podzakonski predpisi, ki jih sprejme vlada (uredbe, odloki,
sklepi), ministri (pravilniki) ali občinski sveti (odloki). Priprava predpisov
mora tehnično potekati po pravilih nomotehnike (Nomotehnične
smernice
). Ker je Slovenija članica EU, moramo spoštovati tudi predpise
(direktive, uredbe in sklepe) in poznati ureditev
EU
, saj je večina vsebine nacionalnih predpisov določena že na ravni EU. Na
webinarju so bili okvirno predstavljeni temeljni predpisi varstva okolja in
urejanja prostora na mednarodni, EU in nacionalni ravni (temeljni
predpisi varstva okolja in urejanja prostora
). Predpise EU iščemo na
portalu EUR-lex,
slovenske pa na portalu Pravno
informacijskega sistema
. Za področje varstva okolja je tipično veliko
število predpisov že na mednarodni in EU ravni, dočim za urejanje prostora in
prostorsko načrtovanje teh zahtev iz mednarodnega prostora do nacionalne
zakonodaje ni. Ključna sta Zakon o urejanju prostora, ki določa pravila
prostorskega načrtovanja in Gradbeni zakon, ki določa pravila dovoljevanja
gradnje. Na področju varstva okolja pa so predpisi številčnejši – krovni je
Zakon o varstvu okolja, sledjo ključni Zakon o ohranjanju narave, Zakon o
vodah, Zakon o gozdovih, Zakon o varstvu podzemnih jam in še mnogo drugih, ki
se nahajajo tudi na presečnih poljih z drugimi sektorji (zdravje, kmetijstvo).

V zadnjem delu webinarja so bile predstavljene okoljske presoje kot glavni instrument varstva okolja, ki je tesno prepleten s prostorskim načrtovanjem in dovoljevanjem graditve ter okvirni potek postopka od načrtovanja do obratovanja neke naprave/objekta.

PREDSTAVITEV (.pdf)

Vsebina na strani Kaj smo izvedeli na prvem webinarju za zagovorništvo o temeljih pravne ureditve varstva okolja in prostora se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI